EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014R1347

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1347/2014 z dne 17. decembra 2014 o razveljavitvi dokončne izravnalne dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009

UL L 363, 18.12.2014, p. 101–120 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2014/1347/oj

18.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 363/101


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1347/2014

z dne 17. decembra 2014

o razveljavitvi dokončne izravnalne dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 14 in 18 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Julija 2002 je Svet z Uredbo (ES) št. 1338/2002 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev v višini 7,1 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije („prvotna preiskava“).

(2)

Z Uredbo (ES) št. 1339/2002 (3) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 21 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in dokončno protidampinško dajatev v višini 18,3 % na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije.

(3)

S Sklepom 2002/611/ES (4) je Komisija sprejela cenovno zavezo glede protidampinških in protisubvencijskih ukrepov na uvoz iz Indije, ki jih je ponudil indijski proizvajalec izvoznik Kokan Synthetics and Chemicals Pvt. Ltd („Kokan“).

(4)

Marca 2004 je Komisija s Sklepom 2004/255/ES (5) razveljavila Sklep 2002/611/ES po prostovoljnem umiku zaveze družbe Kokan.

(5)

Komisija je s Sklepom 2006/37/ES (6) sprejela novo zavezo glede protidampinških in protisubvencijskih ukrepov na uvoz iz Indije, ki jih je ponudila družba Kokan. Uredbi (ES) št. 1338/2002 in (ES) št. 1339/2002 sta bili ustrezno spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 123/2006 (7).

(6)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1000/2008 (8) uvedel protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz LRK in Indije po pregledu zaradi izteka ukrepov. Svet je z Uredbo (ES) št. 1010/2008 (9) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije in spremenil stopnjo protidampinških dajatev na uvoz sulfanilne kisline iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa in vmesnem pregledu.

2.   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(7)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (10) dokončnih izravnalnih ukrepov je Komisija 1. julija 2013 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 597/2009. Zahtevek je vložila družba CUF – Quimicos Industriais („vložnik“ ali „CUF“), ki je edini proizvajalec sulfanilne kisline v Uniji in tako predstavlja 100 % proizvodnje Unije.

(8)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja in ponovitev škode za industrijo Unije.

3.   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(9)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 16. oktobra 2013 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (11) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

4.   Vzporedne preiskave

(10)

Komisija je z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (12)16. oktobra 2013, tudi začela pregled zaradi izteka ukrepa dokončnih protidampinških ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (13) glede uvoza sulfanilne kisline, med drugim s poreklom iz Indije.

5.   Preiskava

5.1   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(11)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanja, pomembnega za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

5.2   Zadevne stranke

(12)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike v Indiji, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike Indije. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(13)

Edinemu proizvajalcu Unije – edini zainteresirani strani, ki je to zahtevala – je bilo zaslišanje odobreno.

5.3   Vzorčenje

(14)

Zaradi očitnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz Indije in nepovezanih uvoznikov Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 27 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(15)

Komisija je od indijskih proizvajalcev izvoznikov prejela dva izpolnjena vprašalnika za izbor vzorca. Zato vzorčenje ni bilo uporabljeno.

(16)

En nepovezan uvoznik je izpolnil obrazec za izbor vzorca, vendar ni uvažal zadevnega izdelka iz zadevne države in ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato vzorčenje ni bilo uporabljeno.

(17)

Ker obstaja samo en proizvajalec Unije, se vzorčenje za proizvajalce Unije ni uporabilo.

5.4   Preiskava

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja, verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode ter za ugotovitev interesa Unije. Komisija je poslala vprašalnike edinemu proizvajalcu Unije, dvema proizvajalcema izvoznikoma iz Indije, indijski vladi, znanim uvoznikom in uporabnikom iz Unije.

(19)

Od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov je le eden predložil popolne odgovore. Ta indijski proizvajalec je predstavljal znaten del celotnega izvoza iz Indije v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(20)

Komisija je izvedla tudi posvetovanja v Delhiju z indijsko vlado, vlado Maharaštre, vlado Gudžarata in Indijsko centralno banko („ICB“).

(21)

Poleg tega so bili opravljeni preveritveni obiski v prostorih naslednjih družb:

(a)

Proizvajalec Unije:

CUF – Quimicos Industriais, Estarreja, Portugalska.

(b)

Proizvajalci izvozniki:

Kokan Synthetics & Chemicals Pvt. Ltd, Khed, Indija.

(c)

Uporabniki iz Unije:

Blankophor GmbH, Leverkusen, Nemčija,

Hovione Farmaciencia SA, Loures, Portugalska,

IGCAR Chemicals, S.L., Rubi, Španija.

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

(22)

Zadevni izdelek je sulfanilna kislina, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2921 42 00 (oznaka TARIC 2921420060). Obstajata dve kakovosti sulfanilne kisline, ki se ločita glede na čistost: kislina tehnične kakovosti in kislina očiščene kakovosti. Poleg tega je kislina očiščene kakovosti včasih na trgu prisotna v obliki soli sulfanilne kisline. Sulfanilna kislina se uporablja kot surovina v proizvodnji optičnih belil, dodatkov za beton, prehranskih barvil in posebnih barvil. Opažena je bila tudi omejena uporaba v farmacevtski industriji. Čeprav ni sporno, da imata obe kakovosti enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter se zato štejeta za en sam izdelek, je treba opozoriti, da je preiskava pokazala, da je v praksi zamenljivost omejena. Zlasti uporabniki, ki uporabljajo zgolj očiščeno kakovost sulfanilne kisline, bi lahko uporabljali tehnično kakovost le, če bi jo lahko sami dodatno prečistili. Uporabniki, ki potrebujejo ali raje uporabljajo sulfanilno kislino tehnične kakovosti, bi načeloma lahko uporabljali očiščeno kakovost, vendar to zaradi znatne razlike v ceni (20 %–25 %) ekonomsko ni izvedljiva rešitev.

(23)

Sulfanilna kislina je čist izdelek, njene osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti pa so enake ne glede na državo porekla. Zadevni izdelek in izdelki, ki jih proizvede in proda zadevni proizvajalec izvoznik v Indiji na domačem trgu ter izvozi v tretje države, prav tako pa tudi izdelki, ki jih proizvede in proda proizvajalec Unije na trgu Unije, imajo enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter v osnovi enako uporabo, zato se štejejo za podobne izdelke v smislu člena 2 osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE SUBVENCIONIRANJA

1.   Uvod

(24)

Sodelovanje indijskih izvoznikov je bilo omejeno na enega proizvajalca izvoznika. Zaradi nesodelovanja drugih proizvajalcev je moral biti znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen na podlagi razpoložljivih dejstev: odgovorov sodelujoče družbe, ki je obsegala znaten delež izvoza iz Indije v Unijo, ter informacij, ki so jih zagotovili indijski organi.

(25)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bile proučene naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

sheme subvencioniranja, ki so bile preiskane v prvotni preiskavi:

državne sheme:

(a)

shema prostih carinskih con („EPZ“)/shema posebnih ekonomskih con („SEZS“)/shema izvozno usmerjenih obratov („EOUS“)

(b)

shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPBS“)

(c)

shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“)

(d)

shema oprostitve davka od dohodka („ITES“)

(e)

shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

regionalne sheme:

(f)

paketna shema spodbud („PSI“) vlade Maharaštre

sheme subvencioniranja, ki niso bile preiskane v prvotni preiskavi, temveč v prvem pregledu zaradi izteka ukrepov in vzporednega vmesnega pregleda:

državne sheme:

(g)

shema izvoznih kreditov („ECS“)

sheme subvencioniranja, ki niso bile preiskane v prvotni preiskavi, ali/in v prejšnjih pregledih:

državne sheme:

(h)

shema usmeritve v izdelek („FPS“)

(i)

odobritev dajatev prostega uvoza („DFIA“)

(j)

shema za povračilo dajatev („DDS“)

(k)

shema usmeritve v trg („FMS“);

(l)

dobropis za spodbudo imetnikom statusa („SHIS“)

(m)

dokapitalizacija

regionalne sheme:

(n)

regionalne sheme vlade Gudžarata

(26)

Zgoraj navedene sheme (a) (b) (c) (e), (h), (i), (k) in (l) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Na OPP te preiskave se nanaša dokument „Zunanjetrgovinska politika 2009–2014“ (Foreign Trade Policy 2009–2014, „FTP 2009–2014“). Poleg tega indijska vlada v zvezku I Priročnika o postopkih (Handbook of Procedures, Volume I, 2009–2014, „HOP I 2009–2014“), določa postopke, ki urejajo FTP 2009–2014. Priročnik o postopkih se redno posodablja.

(27)

Sheme oprostitve davka na dohodek, navedene zgoraj pod točko (d), temeljijo na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki ga letno spreminja Zakon o financah.

(28)

Regionalne sheme, navedene zgoraj pod točkama (f) in (n), upravljata državi Maharaštra oziroma Gudžarat ter temeljijo na resolucijah ministrstva za industrijo, energijo in delo vlade Maharaštre ter resolucijah ministrstva za industrijo in rudarstvo vlade Gudžarata.

(29)

Shema izvoznih kreditov, navedena zgoraj pod točko (g), temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki Indijski centralni banki („ICB“) dovoljuje usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(30)

Shema za povračilo dajatev, navedena zgoraj pod točko (j), temelji na oddelku 75 Carinskega zakona iz leta 1962, oddelku 37 Zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, oddelkih 93A in 94 Zakona o javnih financah iz leta 1994 in Predpisih za povračilo carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo; za OPP so veljavne vseindustrijske stopnje („AIR“) za povračila dajatev v obdobju 2012–2013, objavljene v Obvestilu št. 92/2012 – Cus. (N.T). Shema za povračilo dajatev se v poglavju 4 FTP 2009–2014 imenuje tudi shema za odpust dajatev.

2.   Proste carinske cone („EPZ“)/posebne ekonomske cone („SEZ“)/izvozno usmerjeni obrati („EOUS“)

(31)

Ugotovljeno je bilo, da se sodelujoči proizvajalec izvoznik ni nahajal niti v SEZ niti v EPZ. Kljub temu se je sodelujoči proizvajalec izvoznik vključil v EOUS in je prejel izravnalne subvencije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Opis in presoja spodaj je torej omejena na EOUS.

(a)   Pravna podlaga

(32)

Podroben opis EOUS je vsebovan v poglavju 6 FTP 2009–2014 in poglavju 6 HOP I 2009–2014.

(b)   Upravičenost

(33)

Z izjemo izključno trgovskih družb so lahko v EOUS načeloma vključena vsa podjetja, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga ali storitev. Podjetja v industrijskem sektorju morajo izpolnjevati minimalen investicijski prag fiksnih sredstev (10 milijonov indijskih rupij), da so lahko upravičena do EOUS.

(c)   Izvajanje v praksi

(34)

EOUS se lahko nahaja in ustanovi kjer koli v Indiji.

(35)

Vloga za status EOUS mora vsebovati podatke za prihodnjih pet let med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah. Če organi sprejmejo zahtevek družbe, se pogoji za sprejetje posredujejo družbi. Sporazum o priznanju statusa EOUS družbe velja pet let. Sporazum se lahko obnovi za nadaljnja obdobja.

(36)

Ključna obveznost EOUS, kakor je določena v FTP 2009–2014, je doseči neto zaslužek deviznih sredstev, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (pet let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga.

(37)

Enote EOUS so upravičene do naslednjih koncesij:

(i)

oprostitev uvoznih dajatev za vse vrste blaga (vključno z investicijskim blagom, surovinami in potrošnim blagom), ki so potrebne za izdelavo, proizvodnjo in predelavo ali so s tem povezane;

(ii)

oprostitev trošarin za blago, nabavljeno na domačem trgu;

(iii)

povračilo centralnega prometnega davka, plačanega na lokalno nabavljeno blago;

(iv)

delno povračilo dajatve, plačane za gorivo, ki je bilo nabavljeno pri domačih naftnih družbah.

(38)

Enote, ki delujejo po teh shemah, v skladu z oddelkom 65 Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci.

(39)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je deloval v okviru EOUS v prvih štirih mesecih obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Uradni dopis o izločitvi iz sheme je bil izdan 6. februarja 2013. Tako je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom družba uporabljala shemo samo za pridobitev povračila centralnega prometnega davka. Preiskava je pokazala, da zadevni proizvajalec izvoznik ni užival ugodnosti oprostitve uvoznih dajatev in trošarin na nakupe na domačem trgu oziroma delnega povračila dajatev, plačanih na gorivo, ki je bilo nabavljeno pri domačih naftnih družbah.

(d)   Sklepi o EOUS

(40)

Povračilo centralnega prometnega davka pomeni subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako EOUS omogoča dodelitev subvencije v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, ker je likvidnost izboljšana s pridobitvijo povračil centralnega prometnega davka. Subvencija je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom ter se zato v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe šteje za specifično in kot subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Izvozni cilj EOUS, kakor je določen v odstavku 6.1 FTP 2009–2014, je conditio sine qua non za uveljavljanje spodbud.

(e)   Izračun višine subvencije

(41)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi centralnega prometnega davka, povrnjenega za blago, nabavljeno na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek od izvoza, ustvarjen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine. Tako določena subvencijska stopnja znaša 1,4 %.

3.   Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („DEPBS“)

(42)

Potrjeno je bilo, da je bila DEPBS umaknjena od 30. septembra 2011, to je pred koncem obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

4.   Shema za podporo izvozu investicijskega blaga („EPCGS“)

(a)   Pravna podlaga

(43)

Podroben opis EPCGS je vsebovan v poglavju 5 FTP 2009–2014 in poglavju 5 HOP I 2009–2014.

(b)   Ugotovitve

(44)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru EPCGS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

5.   Shema oprostitve davka od dohodka („ITES“)

(45)

Potrjeno je bilo, da je bila ITES opuščena aprila 2011, to je pred koncem obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

6.   Shema vnaprejšnjih odobritev („AAS“)

(a)   Pravna podlaga

(46)

Podroben opis sheme se nahaja v poglavjih 4.1.3.1 do 4.1.14 FTP 2009–2014 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 2009–2014.

(b)   Ugotovitve

(47)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru AAS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

7.   Paketna shema spodbud („PSI“) vlade Maharaštre

(a)   Pravna podlaga

(48)

Da bi spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja države Maharaštra, dodeljuje vlada Maharaštre od leta 1964 v okviru sheme, splošno znane kot „paketna shema spodbud“ („PSI“), ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe večkrat spremenjena in v OPP sta veljali dve shemi PSI: PSI 2007 (ki je bila veljavna do aprila 2013) in PSI 2013. PSI vlade Maharaštre sestavlja več podshem, med katerimi so glavne: (i) povračilo davka, imenovanega davek „octroi“, (ii) oprostitev trošarine za elektriko, (iii) oprostitev lokalnega prometnega davka/odlog plačila lokalnega prometnega davka, (iv) subvencionirane obrestne mere za nove poslovne enote ter (v) nekatera nepovratna sredstva za mala in srednja podjetja za tehnološko posodobitev. Preiskava je pokazala, da se edina podshema, ki jo je uporabljal sodelujoči proizvajalec izvoznik med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, nanaša na odloge plačila prometnega davka (del (iii) zgoraj), ki so dejansko izvirali iz PSI 2001, zapadli prometni davek pa je bilo delno treba plačati v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(b)   Upravičenost

(49)

Da bi izpolnile pogoje za upravičenost, morajo družbe praviloma vlagati v manj razvita območja države (ki so klasificirana po kategorijah glede na njihov gospodarski razvoj, na primer slabo razvita območja, slabše razvita območja, najslabše razvita območja) tako, da ustanovijo nov industrijski obrat ali pa z večjo kapitalsko investicijo v razširitev ali diverzifikacijo že obstoječega industrijskega obrata. Glavno merilo za določitev zneska spodbud sta razvrstitev območja, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe.

(c)   Izvajanje v praksi

(50)

Certifikat o upravičenosti, ki ga je vlada Maharaštre izdala sodelujočemu proizvajalcu izvozniku, je omogočil, da je podjetje v okviru podsheme odloga plačila prometnega davka lahko odložilo plačilo državnega prometnega davka, ki je bil pobran na domačem trgu.

(d)   Sklepna ugotovitev

(51)

Podshema odloga plačila prometnega davka PSI vlade Maharaštre zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Zgoraj proučena podshema predstavlja finančni prispevek vlade Maharaštre, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade Maharaštre, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega prinese ta odlog družbi korist, saj izboljša njeno likvidnost.

(52)

Podshema je na voljo samo družbam, ki so vlagale v posebej določena geografska območja v pristojnosti države Maharaštra. Ni pa na voljo družbam zunaj teh območij. Stopnja ugodnosti se glede na zadevno območje razlikuje. V skladu s členom 4(2)(a) in členom 4(3) osnovne uredbe je to posebna shema in zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(e)   Izračun višine subvencije

(53)

Znesek odloga državnega prometnega davka v okviru elementa odloga sheme, ki je še dolgovan po koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom, se šteje za enakovreden posojilu brez obresti v enakem znesku, ki ga dodeli vlada Maharaštre. Subvencija za sodelujočega proizvajalca izvoznika se torej izračuna na osnovi obresti, ki so bile plačane v primerjavi s komercialnim posojilom podjetja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(54)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije (imenovalec) dodeljeni na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen denominator, ker subvencija ni odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(55)

Na podlagi zgoraj navedenega je višina subvencije, ki jo je družba pridobila v okviru te sheme, 1,1 %.

8.   Shema izvoznih kreditov („ECS“)

(56)

Potrjeno je bilo, da so po spremembah ECS (julija 2010 v zvezi z izvoznimi krediti v indijskih rupijah in maja 2012 v zvezi z izvoznimi krediti v tujih valutah) preferenčne obrestne mere na izvozne kredite v okviru te sheme načeloma prenehale obstajati, razen v posebnih sektorjih omejenega števila. Ker ni bilo ugotovljeno, da bi bil zadevni kemijski sektor na seznamu sektorjev, ki so jih zajemale subvencionirane obrestne mere v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

9.   Shema usmeritve v izdelek („FPS“)

(a)   Pravna podlaga

(57)

Podroben opis sheme je vsebovan v poglavju 3.15 FTP 2009–2014 in poglavju 3.9 HOP I 2009–2014.

(b)   Ugotovitve

(58)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru FPS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

10.   Odobritev dajatev prostega uvoza („DFIA“)

(a)   Pravna podlaga

(59)

Podroben opis sheme se nahaja v poglavjih 4.2.1 do 4.2.7 FTP 2009–2014 in poglavjih 4.31 do 4.36 HOP I 2009–2014.

(b)   Ugotovitve

(60)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru DFIA v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

11.   Shema za povračilo dajatev („DDS“)

(a)   Pravna podlaga

(61)

Podroben opis sheme DDS je vsebovan v Predpisih za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995, kakor je bil spremenjen s poznejšimi uradnimi obvestili.

(b)   Upravičenost

(62)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(c)   Izvajanje v praksi

(63)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za znesek povračila, ki se izračuna kot delež vrednosti FOB za izdelke, izvožene v skladu s to shemo. Indijska vlada je določila stopnje vračil za številne izdelke, vključno z zadevnim izdelkom. Te stopnje so določene glede na povprečno količino ali vrednost materiala, uporabljenega kot surovina za proizvodnjo izdelka, in glede na povprečni znesek dajatev, plačanih za surovine. Uporabljajo se ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnja DDS za zadevni izdelek v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila 4 % vrednosti FOB.

(64)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik (ICEGATE), se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek DDS pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun ali z denarnim nakazilom.

(65)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar bo indijska vlada izterjala izplačani znesek, če izvoznik ne predloži BRC v določenem roku.

(66)

Znesek povračila se lahko porabi za kakršen koli namen.

(67)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi znesek povračila dajatev po obračunskem načelu lahko knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(68)

Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik uporabljal shemo DDS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po izločitvi iz EOUS.

(d)   Sklepna ugotovitev o DDS

(69)

DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je izplačan v obliki neposrednega prenosa sredstev, ki ga izplača indijska vlada. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(70)

Obenem je DDS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(71)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi.

(72)

Ne obstaja nikakršen sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DDS ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vložki. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, še vedno upravičeni do ugodnosti iz sheme DDS.

(73)

To potrjuje okrožnica IV št. 24/2001, ki jasno navaja, da stopnje povračila dajatev niso povezane z vzorcem dejanske porabe vložkov in dejanskim učinkom na vložke določenega izvoznika ali posameznih pošiljk, regionalne organe pa poučuje, naj ekipe na terenu ob zahtevkih za povračilo, ki jih vložijo izvozniki, ne zahtevajo dokazil o dejanskih dajatvah, plačanih za uvožene ali domače vložke.

(74)

Na podlagi navedenega se sklene, da se proti DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(e)   Izračun višine subvencije

(75)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen med obdobjem preiskave. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku je indijska vlada dolžna izplačati znesek povračila, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek povračila, dodeljenega za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme DDS izračunajo kot vsota zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(76)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za skupni promet od izvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(77)

Glede na navedeno stopnja subvencije, ugotovljena za sodelujočega indijskega proizvajalca izvoznika v okviru te sheme, znaša 0,6 %.

12.   Shema usmeritve v trg („FMS“)

(a)   Pravna podlaga

(78)

Podroben opis sheme je vsebovan v poglavju 3.14 FTP 2009–2014 in poglavju 3.8 HOP I 2009–2014.

(b)   Ugotovitve

(79)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru FMS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

13.   Dobropis za spodbudo imetnikom statusa („SHIS“)

(a)   Pravna podlaga

(80)

Podroben opis sheme je vsebovan v poglavju 3.16 FTP 2009–2014 in poglavju 3.10 HOP I 2009–2014.

(b)   Ugotovitve

(81)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni pridobil nobenih ugodnosti v okviru SHIS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

14.   Dokapitalizacija

(82)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik ni bil deležen dokapitalizacije s strani indijske vlade ali regionalnih oblasti. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

15.   Regionalne sheme vlade Gudžarata

(83)

Potrjeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik nima povezanih družb ali proizvodnih obratov v pokrajini Gudžarat. Zato nadaljnja analiza regionalnih shem vlade Gudžarata v tej preiskavi ni bila potrebna.

16.   Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(84)

Višina subvencij, ugotovljenih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena ad valorem, je za preiskovanega proizvajalca izvoznika znašala 3,1 %.

Kokan Synthetics & Chemicals Pvt. Ltd

Shema

%

EOUS (14)

1,4

DEPBS (14)

nič

EPCGS (14)

nič

ITES

nič

AAS (14)

nič

Regionalna shema PSI (Maharaštra)

1,1

ECS (14)

nič

FPS (14)

nič

DFIA (14)

nič

DDS (14)

0,6

FMS (14)

nič

SHIS (14)

nič

Dokapitalizacija

nič

Regionalne sheme vlade Gudžarata

nič

SKUPAJ

3,1

(85)

Na podlagi razpoložljivih informacij je dejavnost sodelujočega proizvajalca izvoznika pomenila znaten delež izvoza sulfanilne kisline iz Indije v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Podatki, ki bi kazali, da je bila stopnja subvencioniranja drugih morebitnih proizvajalcev izvoznikov nižja, niso bili na voljo.

17.   Verjetnost nadaljevanja subvencioniranja

(86)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje subvencioniranja.

(87)

Ugotovljeno je bilo, da je bil, čeprav je bila subvencijska stopnja, ugotovljena v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, nižja od tiste, ki je bila ugotovljena v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, sodelujoči indijski izvoznik zadevnega izdelka še naprej deležen ugodnosti subvencioniranja s strani indijskih organov, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Nič ne kaže, da bi bil DDS – glavni program, ki ga trenutno uporabljajo družbe po izključitvi iz EOUS – v bližnji prihodnosti postopno odpravljen. V okviru teh pogojev je jasno, da bo izvoznik zadevnega izdelka še naprej prejemal subvencije, pri katerih se lahko izvedejo izravnalni ukrepi.

D.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE ŠKODE

1.   Proizvodnja Unije in opredelitev industrije Unije

(88)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek v Uniji proizvajal en proizvajalec Unije, ki torej predstavlja 100 % proizvodnje Unije in pomeni industrijo Unije v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

2.   Potrošnja Unije

(89)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi naslednjega:

obsega prodaje podobnega izdelka industrije Unije na trgu Unije,

obsega uvoza sulfanilne kisline (na ravni TARIC) na trg Unije, kot ga je sporočil Eurostat.

(90)

Glede na to, da je proizvajalec industrije Unije en sam, obstaja pa tudi samo en proizvajalec izvoznik iz ZDA, je treba zaradi spoštovanja zaupnosti poslovnih informacij predložiti informacije v preglednici v indeksirani obliki.

Preglednica 1

Potrošnja na trgu Unije

Obseg (indeks)

2010

2011

2012

OPP

Potrošnja Unije (2010 = 100)

100

106

106

114

Vir: Eurostat in izpolnjeni vprašalniki.

(91)

Preiskava je pokazala, da se je trg za sulfanilno kislino v obravnavanem obdobju postopoma razširil in se je do konca OPP povečal za 14 %.

3.   Uvoz iz zadevne države

(a)   Obseg uvoza in tržni delež

Preglednica 2

Uvoz iz zadevne države

Obseg uvoza (indeks)

2010

2011

2012

OPP

Indija

100

422

187

52

Vir: Eurostat.


Preglednica 2a

Uvoz iz zadevne države

Obseg uvoza (razponi) (15)

2010

2011

2012

OPP

Indija

50–200

250–550

100–250

10–80

Vir: Eurostat.


Preglednica 3

Tržni delež zadevne države

Tržni delež (indeks)

2010

2011

2012

OPP

Tržni delež uvoza iz Indije

100

397

177

46

(92)

Količina uvoza s poreklom iz Indije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 48 %, njegov tržni delež pa se je v istem obdobju zmanjšal za 54 %.

(b)   Uvozne cene

Preglednica 4

Povprečne uvozne cene sulfanilne kisline iz zadevne države

 

2010

2011

2012

OPP

Cena uvoza iz Indije indeks (2010 = 100)

100

79

84

92

Vir: Eurostat.


Razpredelnica 4a

Povprečne uvozne cene sulfanilne kisline iz zadevne države

 

2010

2011

2012

OPP

Cena uvoza iz Indije (razponi)

1 200–1 800

1 000–1 400

1 100–1 500

1 300–1 700

Vir: Eurostat.

(93)

Povprečna cena zadevnega izdelka iz Indije se je leta 2011 zmanjšala za 21 %, od takrat pa se je postopoma povečala, vendar je še vedno ostala pod ravnjo cen iz leta 2010 za 8 %.

(c)   Raven nelojalnega nižanja cen

(94)

Preiskava je pokazala, da cene, ki jih je zaračunaval edini sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik, niso nelojalno nižale prodajnih cen proizvajalcev Unije. Zaradi spoštovanja zaupnih poslovnih informacij natančnega rezultata ni mogoče razkriti, vendar je bilo ugotovljeno nižanje prodajnih cen med – 20 % in – 40 %.

(95)

Po razkritju in pripombah proizvajalca Unije je bila Komisija pozvana, naj izračuna morebitno nelojalno nižanje cen za preostali del indijskega uvoza na podlagi Eurostatovih podatkov. Na podlagi teh podatkov ni bilo ugotovljeno nikakršno nelojalno nižanje cen v zvezi z navedenim uvozom, zato se lahko ugotovitve iz uvodne izjave 94 potrdijo.

4.   Uvoz iz drugih tretjih držav

(96)

Z izjemo treh zanemarljivih transakcij (leta 2010 in 2011 iz Švice in ene v letu 2012 iz Malezije) je v obravnavanem obdobju ves uvoz sulfanilne kisline iz drugih tretjih držav prišel iz LRK in ZDA.

Preglednica 5

Uvoz sulfanilne kisline iz drugih tretjih držav

 

2010

2011

2012

OPP

Obseg uvoza iz ZDA (indeks)

100

267

253

299

Tržni delež uvoza iz ZDA (indeks)

100

180

171

188

Povprečne cene uvoza iz ZDA (indeks)

100

95

101

102

Obseg uvoza iz Kitajske (indeks)

100

77

14

1

Tržni delež uvoza iz Kitajske (indeks)

100

73

13

1

Povprečne cene uvoza iz Kitajske (indeks)

100

92

104

164

Vir: Eurostat.

(97)

Obseg uvoza sulfanilne kisline iz LRK se je med letom 2010 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom znižal za 99 %, prav tako pa se je tudi njegov tržni delež v istem obdobju zmanjšal za 99 %.

(98)

Povprečna cena uvoza sulfanilne kisline iz LRK se je v letu 2011 rahlo znižala za 8 %, nato pa se je povečevala in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla zelo veliko povečanje v višini 64 %.

(99)

Obseg in tržni delež uvoza sulfanilne kisline iz ZDA sta se v obravnavanem obdobju znatno povečala, in sicer za 199 % oziroma 88 %. Glede na to, da je ostal v istem obdobju tržni delež industrije Unije sorazmerno stabilen, je uvoz iz ZDA prevzel trg, ki so ga zapustili kitajski in indijski izvozniki.

(100)

Ravni cen ameriškega uvoza so ostale v obravnavanem obdobju precej stabilne in so imele enak razpon kot ravni cen proizvajalca Unije. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo nelojalnega nižanja cen s strani uvoza iz ZDA.

5.   Položaj industrije Unije

(101)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe je proučitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(102)

Zaradi spoštovanja zaupnih poslovnih podatkov je bilo treba informacije v zvezi z industrijo Unije predstaviti v indeksirani obliki.

5.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

Preglednica 6

Proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti

 

2010

2011

2012

OPP

Proizvodnja v tonah (indeks)

100

87

99

107

Zmogljivost v tonah (indeks)

100

100

100

100

Izkoriščenost zmogljivosti (indeks)

100

87

99

107

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(103)

Proizvodnja industrije Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za 7 % višja od ravni, zabeležene na začetku obravnavanega obdobja. Zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena, zato se je raven izkoriščenosti zmogljivosti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom spremenila enako kot proizvodnja, in sicer se je povečala za 7 %.

(104)

Treba je opozoriti, da je industrija Unije ohranila zadovoljivo raven izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju, razen leta 2011, in ji je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uspelo doseči optimalno raven.

(105)

Po razkritju je industrija Unije trdila, da je v celotnem obravnavanem obdobju dosegala optimalno raven izkoriščenosti zmogljivosti zgolj v OPP, kar kaže, da se je njeno okrevanje začelo šele pred kratkim in je še vedno zelo nestabilno.

(106)

Ta pripomba v oceni Komisije ne spreminja ugotovitev iz uvodne izjave 104 zgoraj, ki niso v nikakršnem nasprotju s pripombami industrije Unije.

5.2   Končne zaloge

Preglednica 7

Obseg končnih zalog

 

2010

2011

2012

OPP

Končne zaloge v tonah (indeks)

100

576

328

171

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(107)

Raven zalog industrije Unije ob koncu leta se je občutno povečala leta 2011 in se je nato zniževala, vendar v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostaja 71 % nad ravnjo iz leta 2010. V vsakem primeru na podlagi obsega proizvodnje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom raven končnih zalog predstavlja manj kot en mesec proizvodnje.

5.3   Obseg prodaje in tržni delež

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež

 

2010

2011

2012

OPP

Obseg prodaje v tonah (indeks)

100

70

97

104

Tržni delež v % (indeks)

100

66

92

92

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(108)

Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 4 % v primerjavi z ravnjo na začetku obravnavanega obdobja. V letu 2011 je zelo padel, nato pa se je enakomerno povečeval.

(109)

V smislu tržnega deleža se lahko uspešnost industrije Unije v obravnavanem obdobju šteje za stabilno, razen leta 2011, ko se je podobno kot prodaja zmanjšal tudi tržni delež industrije Unije. V naslednjih letih sta se tako prodaja kot tržni delež povečevala. Čeprav je tržni delež proizvajalca Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno nekoliko pod ravnjo iz leta 2010, je treba omeniti, da je kljub temu industriji Unije uspelo prevzeti del rasti potrošnje v Uniji in je imela prevladujoč položaj na trgu Unije v celotnem obravnavanem obdobju.

(110)

Industrija Unije je v svojih stališčih po razkritju navedla, da je njen tržni delež zelo nestabilen, ker je sulfanilna kislina blago, pri katerem je najpomembnejša cena, in navedla primer iz leta 2011, ko se je tržni delež industrije Unije močno zmanjšal.

(111)

V zvezi s tem je treba poudariti, da je izguba tržnega deleža iz leta 2011 sovpadala z zvišanjem cen proizvajalca Unije v nasprotju s tedanjimi tržnimi gibanji. Preiskava je dejansko pokazala, da so se uvozne cene iz vseh držav v letu 2011 zmanjšale za od 5 % do 20 %. Opozoriti je treba tudi, da razpoložljivi statistični podatki kažejo, da je tržni delež, ki ga je izgubila industrija Unije, v glavnem prevzel uvoznik iz ZDA.

5.4   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

Preglednica 9

Prodajne cene

 

2010

2011

2012

OPP

Povprečne prodajne cene v EUR/tono (indeks)

100

109

108

112

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(112)

Prodajne cene industrije Unije na trgu Unije so se v obravnavanem obdobju povečale za 12 %, kar je posledica prenosa povečanja stroškov glavne surovine (anilin).

5.5   Zaposlovanje in produktivnost

Preglednica 10

Zaposlovanje in produktivnost

 

2010

2011

2012

OPP

Zaposlovanje (indeks)

100

100

117

117

Produktivnost dela (indeks)

100

88

85

91

Povprečni stroški dela (indeks)

100

105

102

116

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(113)

Zaposlenost v ekvivalentu polnega delovnega časa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 17 %. Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju povečevali in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegli povečanje za 16 % v primerjavi z letom 2010. Ker se je proizvodnja povečala samo za 7 %, kot je prikazano v uvodni izjavi 103, se je produktivnost dela v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %.

5.6   Dobičkonosnost

Preglednica 11

Dobičkonosnost

 

2010

2011

2012

OPP

Dobičkonosnost (indeks)

100

96

20

65

Vir: Izpolnjeni vprašalniki.

(114)

Dobičkonosnost industrije Unije za podobni izdelek se je v obravnavanem obdobju zmanjšala in je bila rahlo nižja od optimalne ravni po navedbah industrije Unije, vendar je treba omeniti, da je še vedno ostala pozitivna v celotnem obravnavanem obdobju.

(115)

Zmanjšanje dobičkonosnosti je v glavnem posledica povečanja povprečnih proizvodnih stroškov, ki so se povečali za 20 % med letom 2010 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom in ki jih ni bilo mogoče v celoti izravnati z zvišanjem prodajnih cen za 12 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 112.

5.7   Naložbe, donosnost naložb in denarni tok

Preglednica 12

Naložbe, donosnost naložb in denarni tok

 

2010

2011

2012

OPP

Naložbe (indeks)

100

133

57

Donosnost naložb (indeks)

100

86

30

103

Denarni tok (indeks)

100

116

68

82

(116)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije v letu 2010 ni mogla vlagati. Posledično so se naložbe v industrijo sulfanilne kisline zmanjšale za 43 % od leta 2011 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom, njihov obseg v absolutnem smislu pa se lahko šteje za nizkega, in sicer v glavnem v zvezi z vzdrževalnimi dejavnostmi. Te ugotovitve se skladajo z donosnostjo naložb in nizko donosnostjo, doseženo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(117)

Donosnost naložb se je v letih 2011 in 2012 ujemala z dobičkonosnostjo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je donosnost naložb izboljšala in dosegla enako raven kot v letu 2010, saj se je med letom 2012 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom dobičkonosnost zvišala.

(118)

Raven denarnega toka je precej nihala, vendar je ostala pozitivna v celotnem obravnavanem obdobju. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je denarni tok zmanjšal za 18 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2010. Industrija Unije ni poročala o kakršnih koli težavah pri zbiranju kapitala v obravnavanem obdobju.

5.8   Višina dejanske subvencijske stopnje in okrevanje od preteklega subvencioniranja

(119)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 84, subvencijska stopnja, ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ni bila visoka, še vedno pa je bila nad pragom de minimis.

(120)

Ob upoštevanju povečanja obsega prodaje, cen in ravni izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije je mogoče sklepati, da so bili ukrepi uspešni ter da je industrija Unije okrevala po učinkih preteklega subvencioniranja v obravnavanem obdobju. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno določeno zmanjšanje nekaterih kazalnikov škode, kot sta donosnost in tržni delež, vendar tega ni mogoče pripisati uvozu iz zadevne države zaradi njegove zelo nizke ravni v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V vsakem primeru kazalniki škode, ki so se razvijali negativno, še vedno kažejo na vzdržno stanje za industrijo Unije.

6.   Sklepna ugotovitev o položaju industrije Unije

(121)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz zadevnega izdelka iz Indije znižal na zelo nizko raven. Tržni delež industrije Unije je ostal razmeroma stabilen in obseg, ki ga je izgubila zadevna država, je prevzel uvoz iz ZDA, katerega cenovna raven je podobna cenam industrije Unije. Industrija Unije je uspela povečati obseg prodaje in povprečne prodajne cene ter dosegla skoraj optimalno raven izkoriščenosti zmogljivosti.

(122)

Zmernega upadanja tržnega deleža in dobičkonosnosti industrije Unije ni mogoče pripisati indijskemu uvozu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 120.

(123)

Zato se ugotovi, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode.

(124)

Čeprav je industrija Unije podala nekaj pripomb glede analize škode, ki so bile obravnavane zgoraj v uvodnih izjavah 95, 105, 106, 110 in 111, se je strinjala s splošno ugotovitvijo v zvezi z neobstojem znatne škode, zlasti v OPP.

7.   Verjetnost ponovnega pojava škode

(125)

Za oceno verjetnosti ponovitve škode je treba poudariti, da ob optimalni izkoriščenosti zmogljivosti – ki je bila dosežena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom – industrija Unije ne more zadostiti celotni potrošnji Unije in je zato treba pomemben del potrošnje Unije pokriti z uvozom.

(126)

Poleg tega industrija Unije proizvaja samo očiščeno sulfanilno kislino, kar pomeni, da se morajo uporabniki, ki v proizvodnji raje uporabljajo tehnično sulfanilno kislino, zanašati na uvoz.

(127)

Poleg tega je imela industrija Unije stabilen tržni delež s prodajo številnim dolgoletnim strankam. Preiskava je pokazala, da morajo dobavitelji sulfanilne kisline za nekatere uporabnike prestati strog in drag postopek potrjevanja/preverjanja, zaradi česar so prehodi z enega dobavitelja na drugega težji.

(128)

V tem smislu je bil proučen morebitni vpliv indijskega uvoza na trg Unije in industrijo Unije v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe, da bi se ocenila verjetnost ponovitve škode, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov.

(129)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 84, 85 in 87, je sulfanilna kislina, uvožena iz Indije, še vedno deležna subvencioniranja in ga bo verjetno deležna tudi v prihodnje.

(130)

Hkrati ugotovitve preiskave kažejo na dejstvo, da prisotnost subvencioniranega uvoza iz Indije ne bo privedla do ponovitve škode za industrijo Unije. To sklepanje temelji na analizi naslednjih dejavnikov:

proste zmogljivosti v Indiji,

določanje cen s strani indijskih izvoznikov,

vpliv na raven subvencioniranja cen,

indijski nabor izdelkov.

(a)   Proste zmogljivosti v Indiji

(131)

Preiskava ni razkrila obstoja znatnih prostih zmogljivosti v Indiji.

(132)

Industrija Unije je izpodbijala to ugotovitev, pri čemer je trdila zlasti, da bo verjetno prišlo do povečanja indijskih prostih zmogljivosti zaradi vedno večje prisotnosti kitajskih izdelkov na indijskem trgu, kar bo pomenilo dodatno spodbudo za izvoz.

(133)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je največji znani indijski proizvajalec in izvoznik sulfanilne kisline opustil svoj status izvozno usmerjene enote (EOU) v letu 2013, kakor je opisano v uvodni izjavi 39, saj je družba nameravala povečati svojo prodajo na domačem trgu. To prodajo so resno omejevali pogoji sheme EOU. Družba je potrdila, da ni zaznala pritiska kitajskih konkurentov in da ima po njenih ocenah indijski trg dobre možnosti za razvoj. Zato ni razloga za domnevo, da bodo sedanje ali prihodnje proste zmogljivosti indijskih proizvajalcev preusmerjene v Unijo zaradi domnevnega kitajskega pritiska na indijskem trgu.

(b)   Določanje cen s strani indijskih izvoznikov

(134)

Kar zadeva določanje cen s strani indijskih izvoznikov, je bilo v uvodnih izjavah 94 in 95 zgoraj ugotovljeno, da so tako sodelujoči proizvajalec izvoznik kot tudi drugi indijski izvozniki prodajali po cenah, ki niso nelojalno nižale cen Unije v OPP.

(135)

Industrija Unije je trdila, da so izvozne cene družbe Kokan temeljile na cenovni zavezi ter zato niso bile reprezentativne za druge indijske proizvajalce izvoznike. Komisija ugotavlja, da so bile v obravnavanem obdobju cene družbe Kokan znatno višje od najnižje uvozne cene („MIP“), določene v zavezi. Kar zadeva druge indijske izvoznike, so bile po poročanju Eurostata njihove povprečne izvozne cene v OPP celo višje. To pomeni, da so cene indijskih izvoznikov, tudi družbe Kokan, večinoma temeljile na razmerah na trgu in ne na cenovni zavezi.

(136)

Industrija Unije je poudarila tudi, da so se cene indijskega uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšale za 8 %, kljub temu, da so se cene glavne surovine (benzen) v istem obdobju povečale za več kot 40 %. Preiskava je pokazala, da so relativno visoke cene za sulfanilno kislino na trgu Unije ustvarile možnosti za zmanjšanje cen kljub povečanju stroškov glavnih surovin. Ne glede na pomen, ki ga ima kot sestavni del stroškov, benzen samostojno ne more pojasniti gibanja stroškov in cen izdelka v preiskavi. Preiskava je pokazala tudi, da cene indijskega izvoza v Unijo niso bile izjemno nizke, saj so bile podobne indijskim cenam izvoza v tretje države, ki je bil precej obsežen. Zato ni mogoče ugotoviti, da si trenda določanja cen končnega izdelka (sulfanilna kislina) in glavne surovine (benzen), kakor je navedla industrija Unije, nasprotujeta.

(137)

Industrija Unije je nazadnje poudarila, da so bile indijske izvozne cene v tretje države, na primer Turčijo, nižje od cen izvoza v EU. Komisija ugotavlja, da podatki, pridobljeni od družbe Kokan, kažejo, da so bile tudi njihove cene za Turčijo višje od najnižje uvozne cene ter da niso nelojalno nižale cen industrije Unije. Obseg izvoza družbe Kokan v Turčijo je bil približno enak razponu, na katerega se je sklicevala industrija Unije, zato ugotovitve glede družbe Kokan veljajo za ves indijski uvoz v Turčijo. Na podlagi zgoraj navedenega informacije, ki so na voljo, ne podpirajo domnevnega drugačnega določanja cen indijskih izvoznikov za tretje države v primerjavi z EU.

(c)   Vpliv na raven subvencioniranja cen

(138)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 84, je stopnja subvencije, ugotovljena v OPP za sodelujočega indijskega proizvajalca, znašala 3,1 %. To kaže na nadaljevanje trenda upadanja subvencioniranja, ki ga je bilo mogoče opaziti od uvedbe prvotnih protidampinških ukrepov leta 2002.

(139)

Ta upad ni povezan le s stanjem v tem posameznem podjetju, temveč s sistemskimi spremembami indijskih subvencijskih shem. Kot je pojasnjeno v delu C te uredbe, je indijska vlada nekatere sheme opustila, v večini drugih pa je bil zmanjšan obseg koristi za podjetja. Samo pri eni posamični preiskani shemi, in sicer shemi DDS, so postali pogoji za upravičenost in upravni postopki ohlapnejši. Zato se je družba Kokan takoj preusmerila v to shemo. Toda sodelovanje v DDS izključuje sodelovanje v večini drugih shem (EOU, AAS, FPS, DFIA in FMS). Za zadevni izdelek shema DDS jasno določa najvišjo raven subvencioniranja: v OPP 4 % izvozne vrednosti FOB, pozneje pa je bila znižana na 3 %. Kljub tej omejitvi ravni subvencije je mogoče pričakovati, da se bodo zaradi nizkih upravnih obremenitev vanjo preusmerili drugi proizvajalci ali pa so to že storili.

(140)

Komisija je že opazila ta trend v številnih drugih protisubvencijskih preiskavah v Indiji v zadnjih dveh letih (16). Zato se lahko sklepa, da je mogoče ugotovitve v zvezi z družbo Kokan, kakor je opisano v uvodni izjavi 139 zgoraj, ekstrapolirati na preostale indijske proizvajalce sulfanilne kisline.

(141)

Ob upoštevanju višje ravni subvencioniranja (predvidoma za približno 3 %, pri čemer je glavna shema DDS) in trenutne ravni izvoznih cen iz Indije, ki že vključujejo subvencije, je mogoče sklepati, da te izvozne cene ne bi nelojalno nižale cen industrije Unije, tudi če bi bili izravnalni ukrepi, ki se uporabljajo za Indijo, odpravljeni. Zato je mogoče skleniti, da izvoz iz Indije, tudi če bi bil subvencioniran, ne bi škodil industriji Unije.

(d)   Nabor izdelkov

(142)

Sodelujoči indijski proizvajalec (ki predstavlja pomemben delež indijskega uvoza v Unijo) je v glavnem prodajal sulfanilno kislino tehnične kakovosti, glede česar je konkuriral predvsem uvozu iz ZDA in Kitajske, saj industrija Unije ni proizvajala sulfanilne kisline tehnične kakovosti. Poleg tega je bil dejansko ves izvoz sulfanilne kisline družbe Kokan v Turčijo, ki je bil precej obsežen, tehnične kakovosti.

(143)

Industrija Unije je trdila, da obstaja zelo veliko prekrivanje pri uporabi tehnične in očiščene kakovosti sulfanilne kisline ter da torej obstaja velika konkurenca med dvema kakovostma.

(144)

Čeprav ni sporno, da se obe kakovosti štejeta za en sam izdelek, je treba opozoriti, da je preiskava potrdila, da je v praksi zamenljivost omejena. Zlasti uporabniki, ki potrebujejo ali raje uporabljajo sulfanilno kislino tehnične kakovosti, bi načeloma lahko uporabljali očiščeno kakovost, vendar to zaradi znatne razlike v ceni (20 %–25 %) ekonomsko ni izvedljiva rešitev. Zato se sklepa, da prodaja indijskih proizvajalcev, kar zadeva tehnično kakovost sulfanilne kisline, v glavnem konkurira kitajskim in ameriškim izdelkom.

8.   Sklepna ugotovitev o ponovitvi škode

(145)

Glede na ugotovitve preiskave, kakor so pojasnjene v zgornjih uvodnih izjavah, se ugotovi, da zaradi razveljavitve izravnalnih ukrepov proti Indiji verjetno ne bo prišlo do ponovitve škode v kratko- do srednjeročnem obdobju.

E.   INTERES UNIJE

(146)

Ker je bilo ugotovljeno, da verjetnost ponovitve škode ne obstaja, ni bilo treba določiti interesa Unije.

F.   UKINITEV IZRAVNALNIH UKREPOV

(147)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je štelo za primerno, da se obstoječi izravnalni ukrepi na uvoz sulfanilne kisline iz Indije razveljavijo. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da predložijo pripombe v zvezi s tem razkritjem. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, če je bilo to upravičeno.

(148)

Iz navedenega sledi, da je treba, kakor določa člen 18 osnovne uredbe, izravnalne ukrepe, ki se uporabljajo za sulfanilno kislino s poreklom iz Indije, razveljaviti. Prav tako je treba razveljaviti trenutno veljavni Sklep Komisije o sprejetju zaveze družbe Kokan v zvezi z uvozom sulfanilne kisline.

(149)

Ob upoštevanju dejstva, da je oživitev industrije Unije nedavna, bo Komisija na zahtevo proizvajalca Unije spremljala uvoz zadevnega izdelka. Spremljanje bo omejeno na obdobje dveh let po objavi te uredbe.

(150)

Odbor, ustanovljen s členom 25(1) osnovne uredbe, ni podal mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Dokončna izravnalna dajatev na uvoz sulfanilne kisline, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2921 42 00 (oznaka TARIC 2921420060), s poreklom iz Indije, se razveljavi, postopki v zvezi s tem uvozom pa se zaključijo.

2.   Sklep 2006/37/ES o sprejetju trenutno veljavnih zavez družbe Kokan Synthetics & Chemicals Pvt. Ltd (Indija) v zvezi z uvozom sulfanilne kisline se razveljavi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 2014

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1338/2002 z dne 22. julija 2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in o dokončnem pobiranju začasne izravnalne dajatve, uvedene pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije (UL L 196, 25.7.2002, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1339/2002 z dne22. julija 2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije (UL L 196, 25.7.2002, str. 11).

(4)  UL L 196, 25.7.2002, str. 36.

(5)  UL L 80, 18.3.2004, str. 29.

(6)  Sklep Komisije 2006/37/ES z dne 5. decembra 2005 o sprejetju ponujenih zavez v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Indije (UL L 22, 26.1.2006, str. 52).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 123/2006 z dne 23. januarja 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1338/2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije in spremembah Uredbe (ES) št. 1339/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom, med drugim, iz Indije (UL L 22, 26.1.2006, str. 5).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 1000/2008 z dne 13. oktobra 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 275, 16.10.2008, str. 1).

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 1010/2008 z dne 13. oktobra 2008 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 2026/97 in delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 2026/97 ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1000/2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (UL L 276, 17.10.2008, str. 3).

(10)  UL C 28, 30.1.2013, str. 12.

(11)  UL C 300, 16.10.2013, str. 5.

(12)  UL C 300, 16.10.2013, str. 14.

(13)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).

(14)  Subvencije, označene z zvezdico, so izvozne subvencije.

(15)  Po razkritju je proizvajalec Unije zahteval, da sta obseg in vrednost uvoza sulfanilne kisline iz zadevnih držav na voljo tudi v razponih, saj je bilo na podlagi indeksiranih zneskov težko oceniti dejanski razvoj zneskov (v absolutnem smislu) in razumeti s tem povezane ugotovitve Komisije.

(16)  Primer: žica iz nerjavnega jekla (UL L 240, 7.9.2103), polietilen tetraftalat (PET) (UL L 137, 23.5.2013).


Top