31.10.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 402/14

—

primarno,

—

podredno, izpodbijano sodbo Splošnega sodišča v celoti razveljavi in zadevo v ponovno odločanje vrne Splošnemu sodišču;

—

še bolj podredno, izpodbijano sodbo Splošnega sodišča razveljavi v delu, v katerem nalaga EUIPO, da mora povrniti škodo, ki je družbi European Dynamics Luxembourg nastala iz naslova izgube priložnosti, da bi sklenila okvirno pogodbo, ter zadevo v ponovno odločanje vrne Splošnemu sodišču;

—

tožečim strankam iz postopka na prvi stopnji naložilo plačilo stroškov postopkov.

1.

Pritožba temelji na štirih pritožbenih razlogih, in sicer 1) Splošno sodišče je nepravilno uporabilo pravo pri razlagi in uporabi načel enakosti možnosti in transparentnosti ter je vsekakor izkrivilo dejstva, 2) Splošno sodišče je nepravilno uporabilo pravo pri razlagi in uporabi testa glede očitne napake pri presoji ter v nekaterih primerih izkrivilo dejstva, 3) Splošno sodišče je nepravilno uporabilo pravo pri uporabi člena 100(2) splošne finančne uredbe v povezavi z drugim odstavkom člena 296 PDEU in 4) Splošno sodišče je nepravilno uporabilo pravo, ko je odškodnino dosodilo iz naslova izgube priložnosti.

2.

S prvim pritožbenim razlogom pritožnik zatrjuje, da je Splošno sodišče presodilo ultra petita in s tem kršilo člen 21 Statuta Sodišča in člena 76(1) in 84(1) Poslovnika Splošnega sodišča, oziroma podredno, da je nepravilno uporabilo pravo, ko je presodilo, da kršitev načel enakosti možnosti in dolžne skrbnosti lahko povzroči razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, ter odločilo, da je izpodbijano odločbo treba razglasiti za nično, ker EUIPO ni zahteval niti pridobil izpiskov iz sodnega registra za družbi Siemens SA in Siemens SL, ki bi dokazovali neobstoj kakršnegakoli izključitvenega razloga iz členov 93 in 94 finančne uredbe. Z drugim delom prvega pritožbenega razloga pritožnik prav tako trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva, ko je presodilo, da EUIPO ni zahteval niti predložil dokazov, ki bi bili v skladu s členom 134b podrobnih pravil za izvajanje, saj je v spisu zadeve vložen izpisek iz „registro mercantil“, ki je dokument, enakovreden izpisku iz sodnega registra v smislu člena 134b podrobnih pravil za izvajanje.

3.

Z drugim pritožbenim razlogom pritožnik trdi, da je Splošno sodišče nepravilno uporabilo pravo, ko ni presojalo, ali bi očitne napake, ki jih je storil odbor za ocenjevanje pri presoji ponudbe European Dynamics, lahko vplivale na končni izid odločbe o oddaji naročila. Pritožnik poudarja, da je Splošno sodišče dolžno preveriti, ali bi ugotovljene očitne napake pri presoji pripeljale do drugačnega izida za oddajo naročila, in sicer mora preučiti, ali imajo ugotovljene očitne napake učinek na oceno za posamezno tehnično merilo, če je več drugih razlogov (pri katerih ne gre za očitno napako pri presoji), ki prav tako podpirajo dodeljeno oceno. Poleg tega pritožnik trdi, da je Splošno sodišče večkrat izkrivilo dejstva, uporabilo napačen test glede ugotovitve očitne napake pri presoji, pri čemer je zgolj svojo presojo dejstev nadomestilo s presojo, ki jo je opravil EUIPO, ter nepravilno uporabilo pravo, ko je presodilo, da se nezadostno obrazložitev lahko šteje za dokaz očitne napake pri presoji.

4.

S tretjim pritožbenim razlogom pritožnik zatrjuje, da je Splošno sodišče nepravilno uporabilo pravo, ko je zahtevalo, da iz obrazložitve odločbe jasno izhaja, kako je vsako (negativno) stališče vplivalo na oceno za vsako podmerilo in podoceno, ter je tako uporabilo strožje merilo glede obveznosti navedbe razlogov od merila, ki izhaja iz ustaljene sodne prakse Sodišča. Zato je Splošno sodišče nepravilno uporabilo pravo, ko je izpodbijano odločbo za nično razglasilo na podlagi kršitve člena 100(2) splošne finančne uredbe v povezavi s členom 296 PDEU.

5.

S četrtim pritožbenim razlogom pritožnik trdi, da je Splošno sodišče nepravilno uporabilo pravo, ko je tožeči stranki na prvi stopnji dosodilo odškodnino, saj eden od kumulativnih pogojev za vzpostavitev nepogodbene obveznosti institucij Evropske unije (in sicer obstoj nezakonitega ravnanja) ni bil dokazan. Podredno pritožnik trdi, da tudi če bi bil sprejet le prvi pritožbeni razlog EUIOP, bi bilo treba izpodbijano sodbo še vedno razveljaviti v delu, kjer nalaga plačilo odškodnine, saj v takem primeru obstoj vzročne zveze med preostankom nezakonitega ravnanja (očitna napaka pri presoji in neobrazložitev) in zatrjevano škodo ni dokazan. Podredno je pritožnik dokazal, da je Splošno sodišče nepravilno uporabilo pravo, ko je odškodnino prisodilo iz naslova izgube priložnosti, saj se takšne podlage za dodelitev odškodnine ne more šteti za splošno načelo, ki je skupno pravnim ureditvam držav članic, in zato izrecno krši določbo člena 340 PDEU.