31.10.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 402/48

—

tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

—

sporno odločbo (1) razglasi za nično in odredi, da se (i) odobritev aktivne snovi izoproturon (IPU) obnovi ali, podredno, (ii) obnovitev odobritve IPU toženi stranki vrne v ponovno presojo in odloži vse upoštevne roke, določene z Uredbo št. 1107/2009 in z njenimi izvedbenimi uredbami, tako da se omogoči ustrezno časovno obdobje za sprejetje nove odločbe o obnovitvi IPU; in

—

toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov tega postopka.

1.

V okviru prvega tožbenega razloga navajata očitne napake pri presoji: v skladu z uvodnimi izjavami 8, 9 in 10 sporne odločbe je bil IPU prepovedan na podlagi (i) tveganja, ki izhaja iz izpostavljenosti metabolitonu v podzemnih vodah (ii) tveganja za ptice, sesalce in vodne organizme ter (iii) predlagane uvrstitve IPU v kategorijo 2 snovi, strupenih za razmnoževanje. Vendar so vsi pomisleki, na katerih temelji sporna odločba, postopkovno in/ali vsebinsko napačni in ne upoštevajo informacij, ki so jih predložili tožeči stranki.

2.

V okviru drugega tožbenega razloga navajata kršitev postopka iz Uredbe št. 1272/2008 (2) – akt ultra vires: tožena stranka je s tem, da je predlagala, da se IPU uvrsti med strupene snovi za razmnoževanje in s tem, da se je oprla na ta predlog pri utemeljitvi zavrnitve obnovitve, kršila Uredbo (ES) št. 1107/2009 (3) o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, pri čemer je prekoračila svoje pristojnosti.

3.

V okviru tretjega tožbenega razloga navajata kršitev pravice do obrambe in načela dobrega upravljanja: država članica poročevalka, EFSA in Komisija so s svojim ravnanjem individualno in kolektivno kršile pravico tožečih strank do izjave in do obrambe s tem, da jima niso omogočile poštene obravnave in postopka. Natančneje, kljub večkratnim in vztrajnim poskusom, da stopita v stik z državo članico poročevalko in z EFSA, tožeči stranki nista bili deležni pravočasnega odziva. Stališča tožečih strank poleg tega niso bila upoštevana.

4.

V okviru četrtega tožbenega razloga navajata kršitev načel prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja: Komisija se je odločila za strog pristop glede IPU (na podlagi očitnih napak pri presoji in postopkovnih kršitev), medtem ko tega ni storila v podobnih primerih/prejšnjih odločitvah glede snovi, za katere veljajo podobni pomisleki, kar je kršitev načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.

5.

V okviru petega tožbenega razloga navajata kršitev načela sorazmernosti: Komisija je kršila načelo sorazmernosti s tem, da ni izbrala manj strogih ukrepov, s katerimi bi bili doseženi enaki cilji (na primer, odobritev, za katero so postavljeni pogoji, ki se preučijo na ravni države članice, oziroma odobritev, ki je pogojena s posredovanjem potrditvenih informacij na ravni Unije v skladu s členom 6 Uredbe št. 1107/2009), in je namesto tega prepovedala IPU.