(1)

S tveganim kapitalom se zagotavljajo finančna sredstva podjetjem, ki so običajno zelo majhna, so v začetnih fazah svojega obstoja ter imajo velik potencial za rast in širitev. Poleg tega skladi tveganega kapitala ▐ podjetjem zagotavljajo pomembno strokovno znanje in izkušnje, poslovne stike, vrednost blagovne znamke in strateško svetovanje. Skladi tveganega kapitala z zagotavljanjem finančnih sredstev in svetovanja tem podjetjem spodbujajo gospodarsko rast, prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in k mobilizaciji kapitala, spodbujajo ustanavljanje in širitev inovativnih podjetij, pospešujejo njihove naložbe v raziskave in razvoj ter spodbujajo podjetništvo, inovacije in konkurenčnost v skladu s cilji strategije EU 2020 ter v okviru dolgoročnih izzivov držav članic, na primerih tistih, ki so opredeljeni v poročilu evropskega sistema za analizo strategij in politik (ESPAS) z naslovom Globalni trendi 2030 .

(2)

Določiti je treba skupni okvir pravil v zvezi z uporabo oznake „Evropski sklad tveganega kapitala“ (EuVECA) , zlasti sestavo portfelja skladov, ki delujejo pod to oznako, njihove upravičene naložbene cilje, naložbena orodja, ki jih lahko uporabljajo, in kategorije vlagateljev, ki so upravičeni do vlaganja v takšne sklade, z enotnimi pravili v Uniji. Brez takšnega skupnega okvira obstaja tveganje, da države članice sprejemajo različne ukrepe na nacionalni ravni, kar bi neposredno negativno vplivalo na dobro delovanje notranjega trga in ga oviralo, saj bi za sklade tveganega kapitala, ki želijo delovati v celotni Uniji, v različnih državah članicah veljala različna pravila. Poleg tega bi lahko različne zahteve glede kakovosti sestave portfelja, naložbenih ciljev in upravičenih vlagateljev povzročile različne stopnje varstva vlagateljev ter ustvarile nejasnost v zvezi z naložbenim predlogom, povezanim z EuVECA . Vlagatelji bi morali imeti tudi možnost primerjave naložbenih predlogov različnih skladov tveganega kapitala. Odpraviti je treba bistvene ovire za čezmejno zbiranje sredstev prek skladov tveganega kapitala in preprečiti izkrivljanje konkurence med temi skladi ter preprečiti, da bi v prihodnosti nastale podobne ovire pri trgovanju in bistvena izkrivljanja konkurence. Zato je ustrezna pravna podlaga člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(3)

Sprejeti je treba uredbo, ki bo določila enotna pravila za evropske sklade tveganega kapitala in naložila ustrezne obveznosti njihovim upraviteljem v vseh državah članicah, ki želijo zbirati kapital v celotni Uniji v okviru oznake EuVECA . S temi zahtevami bi bilo treba zagotoviti zaupanje vlagateljev, ki želijo vlagati v sklade tveganega kapitala.

(4)

Z opredelitvijo zahtev glede kakovosti za uporabo oznake EuVECA v obliki uredbe bi se zagotovilo, da se bodo te zahteve neposredno uporabljale za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki zbirajo sredstva z uporabo te oznake. Tako bi se s preprečevanjem obstoja različnih nacionalnih zahtev, ki so posledica prenosa Direktive, zagotovili enotni pogoji za uporabo te oznake. Na podlagi te uredbe bi morali upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov, ki uporabljajo to oznako, upoštevati enaka pravila v celotni Uniji, s čimer bi se tudi povečalo zaupanje vlagateljev, ki želijo vlagati v sklade tveganega kapitala. Z uredbo bi se zmanjšala tudi regulativna zapletenost in upraviteljevi stroški za skladnost s pogosto različnimi nacionalnimi pravili, ki urejajo sklade tveganega kapitala, zlasti za upravitelje, ki želijo kapital zbirati čezmejno. Prav tako bi morala uredba prispevati k odpravi izkrivljanja konkurence.

(4a)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 7. decembra 2011 z naslovom Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP bo Komisija leta 2012 končala preučevanje davčnih ovir za čezmejne naložbe v tvegani kapital, da bo lahko leta 2013 predstavila rešitve, ki bi te ovire odpravile in obenem preprečevale izogibanje plačevanju davkov in davčne utaje.

(4b)

Pri kvalificiranih skladih tveganega kapitala bi morala obstajati možnost zunanjega ali notranjega upravitelja. Če ima kvalificirani sklad tveganega kapitala notranjega upravitelja, je ta sklad tudi upravitelj in bi moral zato izpolnjevati vse zahteve za upravitelje skladov tveganega kapitala iz te uredbe in biti kot tak tudi registriran. Kvalificiranemu skladu tveganega kapitala, ki ima notranjega upravitelja, pa ne bi smelo biti dovoljeno, da deluje kot zunanji upravitelj drugih kolektivnih naložbenih podjemov ali KNPVP.

(5)

Za pojasnitev odnosa med to uredbo ter drugimi pravili za kolektivne naložbene podjeme in njihove upravitelje je treba določiti, da bi bilo treba to uredbo uporabljati le za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso KNPVP v skladu s členom 1 Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (4), ki so bili ustanovljeni v Uniji in so registrirani pri pristojnem organu v matični državi članici v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (5) , če ti upravitelji upravljajo portfelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala . Vendar pa bi moralo biti upraviteljem skladov tveganega kapitala, ki so registrirani v skladu s to uredbo in so zunanji upravitelji, dovoljeno, da lahko upravljajo tudi KNPVP, če za to pridobijo dovoljenje iz Direktive 2009/65/ES.

(5a)

Poleg tega se ▐ ta uredba uporablja le za upravitelje tistih kolektivnih naložbenih podjemov , katerih upravljana sredstva skupaj ne presegajo praga iz člena 3(2)(b) Direktive 2011/61/EU. To pomeni, da se prag za namene te uredbe izračuna kot prag iz člena 3(2)(b) Direktive 2011/61/EU.

(5b)

Vendar pa lahko upravitelji skladov tveganega kapitala, ki so registrirani v skladu s to uredbo in katerih celotna upravljana sredstva naknadno presežejo prag iz člena 3(2)(b) Direktive 2011/61/EU ter zato potrebujejo dovoljenje pristojnih organov matične države članice v skladu s členom 6 te direktive, še naprej uporabljajo oznako EuVECA za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala v Uniji, če izpolnjujejo zahteve iz te direktive in v povezavi s kvalificiranimi skladi tveganega kapitala še naprej ves čas izpolnjujejo določene zahteve za uporabo oznake EuVECA iz te uredbe. To velja za obstoječe kvalificirane sklade tveganega kapitala in za tiste, ki so ustanovljeni po prekoračitvi praga.

(6)

Če se upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov ne odločijo za uporabo oznake EuVECA , se ta uredba ne bi smela uporabljati. V teh primerih bi bilo treba še naprej uporabljati veljavna nacionalna pravila in splošna pravila Unije.

(7)

Ta uredba bi morala določiti enotna pravila o značilnostih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, predvsem o portfeljskih podjetjih, v katera bo dovoljeno vlaganje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, in naložbenih instrumentih, ki bodo uporabljeni. To je potrebno za jasno razmejitev med pojmom kvalificiranega sklada tveganega kapitala in drugimi alternativnimi naložbenimi skladi, ki uporabljajo druge, manj specializirane naložbene strategije, na primer odkupe ali špekulativne naložbe v nepremičnine, ki jih ta uredba ne želi spodbujati .

(8)

V skladu s ciljem natančne opredelitve kolektivnih naložbenih podjemov, ki bodo vključeni v to uredbo, ter da se zagotovi ▐ osredotočenje na zagotavljanje kapitala malim podjetjem v začetnih fazah delovanja, bi morali kot kvalificirani skladi tveganega kapitala veljati tisti skladi, ki nameravajo vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vložiti v takšna podjetja ▐. Kvalificiranemu skladu tveganega kapitala ne bi smelo biti dovoljeno, da več kot 30 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vloži v sredstva, ki niso kvalificirane naložbe. To pomeni, da bi bilo treba v življenjski dobi kvalificiranega sklada tveganega kapitala 70 % sredstev rezervirati za kvalificirane naložbe, 30 % pa bi morala biti zgornja meja za nekvalificirane naložbe. Omenjene prage bi bilo treba izračunati na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh ustreznih stroškov, pa tudi deležev v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih. Ta uredba bi morala določati podrobnosti, potrebne za izračun teh naložbenih pragov.

(8a)

Namen te uredbe je podpreti rast ter inovacije v malih in srednjih podjetjih v Uniji. Naložbe v kvalificirana portfeljska podjetja s sedežem v tretji državi lahko kvalificiranim skladom tveganega kapitala prinesejo več kapitala ter s tem koristijo malim in srednjim podjetjem v Uniji. Vendar pa sredstva pod nobenim pogojem ne bi smela biti vložena v portfeljska podjetja tretjih držav, ki imajo sedež v davčnih oazah ali v nekooperativnih jurisdikcijah.

(8b)

Kvalificirani sklad tveganega kapitala ne bi smel imeti sedeža v davčni oazi ali v nekooperativni jurisdikciji, kot so tretje države, za katere je značilno predvsem, da ne nalagajo davkov ali nalagajo le nominalne davke, da nimajo ustreznih dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi matične države članice upravitelja sklada tveganega kapitala in nadzornimi organi tretje države, kjer ima kvalificirani sklad tveganega kapitala sedež, ali da nimajo učinkovite izmenjave informacij o davčnih zadevah. Kvalificirani sklad tveganega kapitala prav tako ne bi smel vlagati v jurisdikcije, ki imajo katero koli od zgornjih lastnosti.

(8c)

Upravitelji kvalificiranega sklada tveganega kapitala bi morali biti sposobni privabljati dodatne kapitalske zaveze v življenjski dobi tega sklada. Te dodatne kapitalske zaveze v življenjski dobi kvalificiranega sklada tveganega kapitala bi bilo treba upoštevati pri naslednji predvideni naložbi v sredstva, ki niso kvalificirana. Dodatne kapitalske zaveze bi morale biti dovoljene v skladu z merili in pogoji iz pravil upravljanja ali akta o ustanovitvi kvalificiranega sklada tveganega kapitala.

(8d)

Kvalificirane naložbe bi morale imeti obliko lastniških ali navideznih lastniških instrumentov. Navidezni lastniški instrumenti so finančni instrumenti, ki so kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerih donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerih poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano. Taki instrumenti vključujejo več vrst finančnih instrumentov, kot so podrejena posojila, tiha udeležba, udeležbena posojila, pravice do udeležbe pri dobičku, zamenljive obveznice in obveznice z nakupnim bonom. Kot možno dopolnilo – vendar ne kot nadomestilo – za lastniške ali navidezne lastniške instrumente bi morala biti dovoljena zavarovana ali nezavarovana posojila, kot je na primer premostitveno financiranje, ki ga kvalificirani sklad tveganega kapitala odobri kvalificiranemu portfeljskemu podjetju, kjer ima ta sklad že kvalificirane naložbe, če se za takšna posojila ne uporabi več kot 30 % združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v kvalificiranem skladu tveganega kapitala. Poleg tega bi moral kvalificirani sklad tveganega kapitala imeti možnost, da od imetnikov deležev tega podjetja kupi obstoječe deleže kvalificiranega portfeljskega podjetja, da bi se odrazile obstoječe poslovne prakse na trgu tveganega kapitala. Za namene zagotavljanja kar največjih priložnosti za zbiranje sredstev, bi morale biti dovoljene tudi naložbe v druge kvalificirane sklade tveganega kapitala. Da bi preprečili zmanjšanje vrednosti naložb v kvalificiranih portfeljskih podjetjih, bi morale biti kvalificiranim skladom tveganega kapitala dovoljene le naložbe v druge kvalificirane sklade tveganega kapitala, če slednji niso sami vložili več kot 10 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v druge kvalificirane sklade tveganega kapitala.

(8e)

Osrednja dejavnost skladov tveganega kapitala je zagotavljanje sredstev malim in srednjim podjetjem z neposrednimi naložbami. Skladi tveganega kapitala ne bi smeli sodelovati v sistemsko pomembnih bančnih dejavnostih zunaj običajnega nadzornega ureditvenega okvira (t.i. „bančništvo v senci“). Prav tako ne bi smeli uporabljati običajnih strategij zasebnega kapitala, kot so odkupi z zadolžitvijo.

(8f)

V skladu s strategijo za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020 je namen te uredbe spodbujanje naložb tveganega kapitala v inovativna mala in srednja podjetja, ki so zasidrana v resničnem gospodarstvu. Kreditne institucije, naložbena podjetja, zavarovalnice ter finančni in mešani holdingi bi morali biti zato izključeni iz opredelitve kvalificiranih portfeljskih podjetij v tej uredbi.

(9)

Za zagotovitev bistvenega varovala, in sicer da se kvalificirani skladi tveganega kapitala iz te uredbe razlikujejo od širše kategorije alternativnih investicijskih skladov, ki trgujejo z izdanimi vrednostnimi papirji na sekundarnih trgih, je treba določiti pravila tako , da bodo kvalificirani skladi tveganega kapitala vlagali v glavnem v neposredno izdane instrumente.

(10)

Da se upraviteljem skladov tveganega kapitala omogoči določena stopnja prožnosti pri naložbenem in likvidnostnem upravljanju njihovih kvalificiranih skladov tveganega kapitala, bi moralo biti ▐ trgovanje , kot je trgovanje z delnicami ali udeležbami v nekvalificiranih portfeljskih podjetjih ali pridobitve nekvalificiranih naložb, dovoljeno do praga, ki ne bi presegal 30 % združenih kapitalskih vložkov in nevpoklicanega kapitala . ▐

(11)

Za zagotovitev, da bo oznaka EuVECA zanesljiva in lahko prepoznavna za vlagatelje v celotni Uniji, bi morala ta uredba določati, da so pri trženju kvalificiranih skladov tveganega kapitala po Uniji do uporabe oznake EuVECA upravičeni le upravitelji skladov tveganega kapitala, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti iz te uredbe.

(12)

Za zagotovitev ločenega in prepoznavnega profila kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki ustreza svojemu namenu, bi bilo treba določiti enotna pravila o sestavi portfelja in naložbenih tehnikah, ki so dovoljene za takšne kvalificirane sklade.

(13)

Za zagotovitev, da kvalificirani skladi tveganega kapitala ne prispevajo k razvoju sistemskih tveganj ter da se takšni skladi s svojimi naložbenimi dejavnostmi osredotočajo na podpiranje kvalificiranih portfeljskih podjetij, uporaba finančnih vzvodov na ravni sklada ne bi smela biti dovoljena. Upravitelju sklada tveganega kapitala bi moralo biti dovoljeno, da najema posojila in izdaja zadolžnice ali jamstva na ravni kvalificiranega sklada tveganega kapitala le, če so takšna posojila, zadolžnice ali jamstva krita z neporabljenim kapitalom na vpoklic in tako ne povečujejo izpostavljenosti sklada prek ravni njegovega kapitala na vpoklic. V skladu s tem pristopom gotovinska predplačila vlagateljev kvalificiranega sklada tveganega kapitala, ki so v celoti krita s kapitalskimi obveznostmi teh vlagateljev, ne povečajo izpostavljenosti tega sklada in bi zato morala biti dovoljena. Prav tako bi morala biti dovoljena kratkoročna posojila, s katerimi bi sklad lahko pokril izredne potrebe po likvidnosti, ki se lahko pojavijo v obdobju od vlagateljevega poziva za kapital na vpoklic do dejanskega prejetja kapitala na njegove račune , pod pogojem, da ta posojila ne presežejo neporabljenega kapitala na vpoklic .

(14)

Za zagotovitev, da se kvalificirani skladi tveganega kapitala tržijo le vlagateljem z ▐ izkušnjami , znanjem in strokovnim znanjem, ki lahko sami odločajo o svojih naložbah in ustrezno ocenijo tveganje teh skladov, in za ohranitev zaupanja vlagateljev v kvalificirane sklade tveganega kapitala bi bilo treba določiti nekatera posebna varovala. Zato bi bilo treba kvalificirane sklade tveganega kapitala ▐ tržiti le vlagateljem, ki so profesionalne stranke ali se lahko štejejo za profesionalne stranke v skladu z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (6). Vendar je za zagotavljanje dovolj širokega nabora vlagateljev za naložbe v kvalificirane sklade tveganega kapitala zaželeno tudi, da imajo dostop do kvalificiranih skladov tveganega kapitala nekateri drugi vlagatelji, vključno s posamezniki z visoko neto vrednostjo. Vendar bi bilo treba za te druge vlagatelje določiti posebna varovala, da se zagotovi trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala samo vlagateljem z ustreznim profilom za izvajanje takšnih naložb. Ta varovala izključujejo trženje z uporabo rednih varčevalnih shem. Poleg tega bi bilo treba vodstvenim delavcem, direktorjem ali zaposlenim, ki so vključeni v upravljanje upravitelja sklada tveganega kapitala omogočiti naložbe v kvalificirani sklad tveganega kapitala, ki ga upravljajo, saj imajo ti posamezniki zadostno znanje, da lahko vlagajo v tvegani kapital.

(15)

Za zagotavljanje, da oznako EuVECA uporabljajo samo upravitelji sklada tveganega kapitala, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti glede ravnanja na trgu, bi morala ta uredba določati pravila o poslovanju in razmerju upravitelja sklada tveganega kapitala z njegovimi vlagatelji. Iz istega razloga bi morala ta uredba določati enotne pogoje glede obravnave nasprotij interesov takšnih upraviteljev. Ta pravila bi morala določati tudi, da ima upravitelj urejene potrebne organizacijske in upravne dogovore za zagotavljanje ustreznega obravnavanja nasprotja interesov.

(15a)

Če namerava upravitelj sklada tveganega kapitala naloge prenesti na tretje stranke, takšen prenos nalog ne bi smel vplivati na odgovornost upravitelja do tega sklada in njegovih vlagateljev. Poleg tega upravitelj sklada tveganega kapitala nalog ne bi smel prenesti na tretje stranke v tolikšni meri, da ga dejansko ne bi bilo mogoče več obravnavati kot upravitelja in bi postal samo subjekt na papirju. Upravitelj sklada tveganega kapitala bi moral biti še naprej odgovoren, da se prenesene naloge ustrezno izvajajo in da so ves čas izpolnjeni pogoji iz te uredbe. Prenos nalog ne bi smel ogroziti učinkovitosti nadzora nad upraviteljem sklada tveganega kapitala, zlasti pa temu upravitelju ne bi smel preprečiti delovanja v interesu njegovih vlagateljev oziroma takega upravljanja sklada.

(16)

Za zagotovitev integritete oznake EuVECA bi morala ta uredba vsebovati tudi merila kakovosti v zvezi z organizacijo upravitelja sklada tveganega kapitala. Zato bi morala ta uredba določati enotne in sorazmerne zahteve zaradi potrebe po vzdrževanju ustreznih tehničnih in človeških virov ▐.

(16a)

Da bi zagotovili ustrezno upravljanje kvalificiranega sklada tveganega kapitala in da bi upravitelj lahko kril morebitna tveganja, ki so posledica dejavnosti sklada, bi morala ta uredba določati enotne in sorazmerne zahteve, v skladu s katerimi bi upravitelj sklada tveganega kapitala zagotavljal zadostna lastna sredstva. Ta lastna sredstva bi morala zadostovati za zagotavljanje neprekinjenega in ustreznega upravljanja kvalificiranih skladov tveganega kapitala.

(17)

Zaradi varstva vlagateljev je treba zagotoviti ustrezno vrednotenje sredstev kvalificiranega sklada tveganega kapitala. Zato bi morala pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi kvalificiranih skladov tveganega kapitala vsebovati pravila o vrednotenju sredstev. To bi moralo zagotoviti integriteto in preglednost vrednotenja.

(18)

Za zagotovitev, da upravitelji skladov tveganega kapitala, ki uporabljajo oznako EuVECA , v zadostni meri poročajo o svojih dejavnostih, bi bilo treba vzpostaviti enotna pravila o letnih poročilih.

(19)

Za zagotavljanje, da vlagatelji verjamejo v integriteto oznake EuVECA , lahko oznako uporabljajo samo upravitelji skladov tveganega kapitala s popolnoma pregledno naložbeno politiko in naložbenimi cilji. Ta uredba bi morala zato določati enotna pravila o zahtevah po razkritju, ki so obvezna za upravitelja sklada tveganega kapitala v zvezi z njegovimi vlagatelji. Zlasti bi morala obstajati predpogodbene zahteve po razkritju v zvezi z naložbeno strategijo in cilji kvalificiranih skladov tveganega kapitala, uporabljenimi naložbenimi instrumenti, informacijah o stroških in povezanih bremenitvah ter profilu tveganja/donosa naložbe, ki jo predlaga kvalificirani sklad. Da bi se dosegla visoka stopnja preglednosti, bi morale takšne zahteve po razkritju vključevati tudi informacije o tem, kako se izračunajo prejemki upravitelja sklada tveganega kapitala.

(20)

Za zagotavljanje učinkovitega nadzora enotnih zahtev iz te uredbe bi moral pristojni organ matične države članice nadzorovati skladnost upravitelja sklada tveganega kapitala z enotnimi zahtevami iz te uredbe. Zato bi moral upravitelj kvalificiranega tveganega kapitala, ki želi svoje kvalificirane sklade tržiti pod oznako EuVECA , o tem obvestiti pristojni organ svoje matične države članice. Pristojni organ bi moral registrirati upravitelja sklada tveganega kapitala, če so zagotovljene vse potrebne informacije in so ▐ vzpostavljene ustrezne ureditve za skladnost z zahtevami te uredbe. Ta registracija bi morala veljati v celotni Uniji.

(20a)

Da bi omogočili učinkovito čezmejno trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala, bi morala biti registracija upravitelja čim hitrejša.

(20b)

Čeprav ta uredba vsebuje zaščitne ukrepe za zagotovitev ustrezne uporabe skladov, bi moral nadzorni organ zagotavljati njihovo spoštovanje.

(21)

Za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti z enotnimi merili iz te uredbe bi morala ta uredba vsebovati pravila o okoliščinah, v katerih je treba posodobiti informacije, ki se zagotovijo pristojnemu organu v matični državi članici.

(22)

Za učinkovit nadzor zahtev iz te uredbe bi morala ta uredba določati tudi postopek za čezmejna obvestila med pristojnimi nadzornimi organi, ki se sproži z registracijo upravitelja sklada tveganega kapitala v njegovi matični državi članici.

(23)

Za ohranjanje preglednih pogojev za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala v celotni Uniji bi bilo treba Evropski nadzorni organ ( Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) ) , ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7) pooblastiti za vzdrževanje centralne zbirke podatkov z vsemi upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala ter vsemi skladi, ki jih upravljajo in ki so registrirani v skladu s to uredbo.

(23a)

Če ima pristojni organ države članice gostiteljice jasne in dokazljive razloge da meni, da upravitelj sklada tveganega kapitala krši to uredbo na njegovem ozemlju, bi moral o tem takoj obvestiti pristojni organ matične države članice, ki bi moral ustrezno ukrepati.

(23b)

Če upravitelj sklada tveganega kapitala nadaljuje z ravnanjem, ki je v nasprotju s to uredbo, kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, ali če pristojni organ matične države članice ne ukrepa v razumnem času, lahko pristojni organ države članice gostiteljice po seznanitvi pristojnega organa matične države članice sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito vlagateljev, vključno z možnostjo, da zadevnemu upravitelju prepreči, da bi nadaljeval s trženjem svojih skladov tveganega kapitala na ozemlju države članice gostiteljice.

(24)

Za zagotavljanje učinkovitega nadzora enotnih meril iz te uredbe bi morala ta uredba vsebovati seznam nadzornih pooblastil, ki so na voljo pristojnim organom.

(25)

Za zagotavljanje pravilnega izvajanja bi morala ta uredba vsebovati upravne sankcije in ukrepe za kršenje njenih ključnih določb, in sicer pravil o sestavi portfelja, varovalih v zvezi z identiteto upravičenih vlagateljev ter uporabi oznake EuVECA samo s strani registriranih upraviteljev sklada tveganega kapitala. Določiti bi bilo treba, da se zaradi kršitve teh ključnih določb prepove uporaba oznake, upravitelj sklada tveganega kapitala pa se izbriše iz registra.

(26)

Pristojni organi v matični državi članici in državi članici gostiteljici ter organ ESMA bi si morali med seboj izmenjati informacije o nadzoru.

(27)

Za zagotavljanje učinkovitega regulativnega sodelovanja med subjekti, katerih naloga je nadziranje skladnosti z enotnimi merili iz te uredbe, bi morala za vse zadevne nacionalne organe in organ ESMA veljati visoka stopnja varovanja poslovne skrivnosti.

(28)

S tehničnimi standardi v finančnih storitvah bi bilo treba zagotoviti dosledno uskladitev in visoko stopnjo nadzora v celotni Uniji. Ker je organ ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in primerno, da je ta organ pooblaščen za pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, ki ne vključujejo izbir politik, pri čemer se osnutki predložijo Komisiji.

(29)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (8). Organ ESMA bi bilo treba pooblastiti za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z obliko ▐ obveščanja iz te uredbe .

(30)

Za opredelitev zahtev iz te uredbe je treba Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z ▐ vrstami nasprotij interesov, ki se jim morajo upravitelji skladov tveganega kapitala izogibati, ter ukrepi, ki jih je treba izvajati v zvezi s tem. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravami ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da bodo ustrezni dokumenti hkrati, pravočasno in na ustrezen način predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu. ▐

(32)

Najpozneje štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe bi bilo treba izvesti pregled te uredbe, da se upošteva razvoj trga tveganega kapitala. Pregled bi moral zajemati splošno preučitev delovanja pravil te uredbe ter izkušnje, pridobljene z njihovo uporabo. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bi mu po potrebi priložila zakonodajne predloge.

(32a)

Poleg tega bi morala Komisija najkasneje 22. julija 2017 začeti pregled medsebojnega vpliva med to uredbo in drugimi pravili o kolektivnih naložbenih podjemih ter njihovih upraviteljih, zlasti tistih iz Direktive 2011/61/EU. S tem pregledom bi bilo treba obravnavati predvsem obseg te uredbe in oceniti, ali ga je treba razširiti, da bi večjim upraviteljem alternativnih investicijskih skladov omogočili uporabe oznake EuVECA. Na podlagi tega pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bi mu po potrebi priložila zakonodajne predloge.

(32b)

V okviru tega pregleda bi morala Komisija oceniti vse ovire, ki bi lahko preprečile, da bi se vlagatelji posluževali skladov, vključno z učinkom drugih predpisov v zvezi z varnim in skrbnim poslovanjem na institucionalne vlagatelje, ki se morebiti uporabljajo zanje. Poleg tega bi morala Komisija zbrati podatke za oceno prispevka EuVECA na druge programe Unije, kot je Obzorje 2020, ki so prav tako namenjeni za podporo inovacijam v Uniji.

(32c)

Glede na sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP in sporočilo Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020: Unija inovacij je pomembno zagotoviti učinkovitost javnih shem v vsej Uniji, da bi podprli trg tveganega kapitala, ter usklajevanje in medsebojno skladnost različnih politik Unije, namenjenih spodbujanju inovacij, vključno s politikami o konkurenci in raziskavah. Glavni element politik Unije na področju inovacij in rasti je zelena tehnologija, saj je cilj Unije biti svetovna vodilna sila na področju pametne in trajnostne rasti ter učinkovite rabe energije in virov, tudi v povezavi s financiranjem malih in srednjih podjetij. Pri pregledu te uredbe bo pomembno oceniti njen učinek na napredovanje k temu cilju.

(32d)

Organ ESMA bi moral oceniti potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo o tem.

(32e)

Evropski investicijski sklad med drugim vlaga v sklade tveganega kapitala v vsej Uniji. Ukrepi iz te uredbe, ki so namenjeni enostavni opredelitvi skladov tveganega kapitala z opredeljenimi skupnimi lastnostmi, bi morali Evropskemu investicijskemu skladu omogočiti lažjo opredelitev teh skladov kot možnih naložbenih ciljev v skladu s to uredbo. Zato bi bilo treba Evropski investicijski sklad spodbuditi k vlaganju v evropske sklade tveganega kapitala.

(33)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7) ter svobode gospodarske pobude (člen 16).

(34)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (9) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (10) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja ESMA v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(35)

Ta uredba ne bi smela posegati v uporabo pravil o državni pomoči za kvalificirane sklade tveganega kapitala.

(36)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, torej zagotoviti, da se enotne zahteve uporabljajo za trženje kvalificiranih skladov tveganega kapitala , in uvesti enostaven sistem registracije za upravitelje skladov tveganega kapitala, ter s tem v celoti upoštevati potrebo po uravnoteženosti med varnostjo in zanesljivostjo, ki sta povezani z uporabo oznake EuVECA, ter učinkovitim delovanjem trga tveganega kapitala in stroški za njegove različne zainteresirane strani, in ker je zato ta cilja zaradi njunega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija ▐ sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta uredba ▐ ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje teh ciljev –

(a)

„kvalificirani sklad tveganega kapitala“ pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki :

(aa)

„zadevni stroški“ pomenijo vsa plačila, dajatve in stroške, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji in o katerih se dogovorijo upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala in vlagatelji;

(b)

„kolektivni naložbeni podjem“ pomeni alternativni investicijski sklad, kot je opredeljen v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU ;

(c)

„kvalificirane naložbe“ pomenijo naslednje instrumente:

(d)

„kvalificirano portfeljsko podjetje“ pomeni podjetje, ki :

(e)

„kapital“ pomeni lastniški delež v podjetju, ki ga predstavljajo deleži ali druge oblike sodelovanja v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja in se izda njegovim vlagateljem;

(f)

„navidezni kapital“ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerih poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano ;

(g)

„trženje“ pomeni vsako neposredno ali posredno ponudbo ali plasiranje enot ali deležev sklada tveganega kapitala vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji s strani upravitelja sklada tveganega kapitala ali v imenu upravitelja sklada tveganega kapitala, ki upravlja ta sklad;

(h)

„kapital na vpoklic“ pomeni katero koli zavezo, v skladu s katero mora vlagatelj v časovnem okviru, določenem v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi kvalificiranega sklada tveganega kapitala, obvezno pridobiti delež v skladu tveganega kapitala ali prispevati kapitalske vložke v tak sklad;

(i)

„upravitelj sklada tveganega kapitala“ pomeni pravno osebo, katere redna poslovna dejavnost je upravljanje vsaj enega kvalificiranega sklada tveganega kapitala;

(j)

„matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je ▐ upravitelj sklada tveganega kapitala ustanovljen in se mora registrirati pri pristojnih organih v skladu s točko (a) člena 3(3) Direktive 2011/61/EU ;

(k)

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri upravitelj skladov tveganega kapitala trži kvalificirane sklade tveganega kapitala v skladu s to uredbo;

(l)

„pristojni organ“ pomeni nacionalni organ, ki ga z zakonom ali drugim predpisom imenuje matična država članica za izvajanje registracije upraviteljev kolektivnih naložbenih podjemov iz člena 2(1) ;

(la)

„KNPVP“ pomeni kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje v skladu s členom 5 Direktive 2009/65/ES.

(a)

se ti drugi vlagatelji obvežejo, da bodo vložili vsaj 100 000 EUR in

(b)

ti drugi vlagatelji v dokumentu, ločenem od pogodbe, ki se sklene za obveznost do vlaganja, pisno navedejo, da se zavedajo tveganj, ki so povezana s predvideno obveznostjo ali naložbo .

(a)

pri opravljanju svojih dejavnosti ravnajo pošteno, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobre družbe za upravljanje ter pravično ;

(b)

uporabljajo ustrezne politike in postopke za preprečevanje prestopkov, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivale na interese vlagateljev in kvalificirana portfeljska podjetja;

(c)

izvajajo svoje poslovne dejavnosti tako, da spodbujajo najboljše interese kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki jih upravljajo, vlagateljev v te kvalificirane sklade tveganega kapitala, ki jih upravljajo, in integriteto trga;

(d)

pri izbiri in rednem spremljanju naložb v kvalificirana portfeljska podjetja ravnajo izjemno skrbno;

(e)

imajo ustrezno znanje in razumevanje kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera vlagajo ;

(ea)

pravično obravnavajo svoje vlagatelje;

(eb)

zagotavljajo, da noben vlagatelj ni deležen prednostne obravnave, razen če je taka obravnava navedena v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi kvalificiranega sklada tveganega kapitala.

(a)

upravitelji sklada tveganega kapitala, osebami, ki dejansko opravljajo posle upravitelja sklada tveganega kapitala, zaposlenimi ali drugimi osebami, ki neposredno ali posredno nadzorujejo upravitelja sklada tveganega kapitala ali te nadzorujejo njih, in kvalificiranim skladom tveganega sklada, ki ga upravljajo upravitelji sklada tveganega kapitala ali vlagatelji v te kvalificirane sklade tveganega kapitala;

(b)

kvalificiranim skladom tveganega kapitala ali vlagatelji v ta kvalificirani sklad tveganega kapitala in drugim kvalificiranim skladom tveganega kapitala, ki ga upravlja isti upravitelj sklada tveganega kapitala, ali vlagatelji v ta drugi kvalificirani sklad tveganega kapitala ;

(ba)

kvalificiranim skladom tveganega kapitala ali vlagatelji v ta sklad ter kolektivnim naložbenim podjemom ali KNPVP, ki ga upravlja isti upravitelj sklada tveganega kapitala ali vlagatelji v ta kolektivni naložbeni podjem ali KNPVP.

(a)

vrste nasprotja interesov iz odstavka 2 tega člena;

(b)

ustrezne ukrepe, ki jih ▐ upravitelji sklada tveganega kapitala sprejmejo v zvezi s strukturami ter organizacijskimi in upravnimi postopki za ugotovitev, preprečevanje, obvladovanje, spremljanje in razkritje nasprotja interesov.

(a)

istovetnosti upravitelja sklada tveganega kapitala in vseh drugih ponudnikov storitev, ki pogodbeno sodelujejo z upraviteljem sklada tveganega kapitala v zvezi z njihovim upravljanjem kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ter opisu njihovih dolžnosti;

(aa)

količini lastnih sredstev, ki je na voljo upravitelju sklada tveganega kapitala, ter podrobni izjavi o tem, zakaj upravitelj sklada tveganega kapitala ta sredstva šteje kot zadostna za ohranjanje ustreznih človeških in tehničnih virov, potrebnih za pravilno upravljanje kvalificiranih skladov tveganega kapitala;

(b)

opisu naložbene strategije in ciljev kvalificiranega sklada tveganega kapitala, vključno z opisom :

(c)

opisu profila tveganja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in vseh tveganj, povezanih s sredstvi, v katera lahko vlaga sklad, ali naložbenih tehnik, ki se lahko uporabljajo;

(d)

opisu postopka vrednotenja kvalificiranega sklada tveganega kapitala in metodologije oblikovanja cen za vrednotenje sredstev, vključno z metodami, ki se uporabljajo za vrednotenje kvalificiranih portfeljskih podjetij;

(e)

opisu načina izračuna prejemkov upravitelja sklada tveganega kapitala;

(f)

opisu vseh ustreznih stroškov ter njihovega najvišjega zneska ▐;

(g)

dosedanjih rezultatih kvalificiranega sklada tveganega kapitala, če so na voljo;

(ga)

storitvah za podporo poslovanju in drugih podpornih dejavnostih, ki jih upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala zagotavlja ali ureja prek tretjih oseb za pospeševanje razvoja, rasti ali tekočih operacij v drugem smislu kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera kvalificirani sklad tveganega kapitala vlaga, ali, če te storitve ali dejavnosti niso zagotovljene, obrazložitvi tega dejstva;

(h)

opisu postopkov, s katerimi lahko kvalificirani sklad tveganega kapitala spremeni naložbeno strategijo ali naložbeno politiko ali oboje.

(a)

istovetnost oseb, ki dejansko opravljajo posle upravljanja kvalificiranih skladov tveganega kapitala;

(b)

istovetnost kvalificiranih skladov tveganega kapitala, katerih enote ali deleži se tržijo, in njihove naložbene strategije;

(c)

informacije o ureditvah, ki so se sprejele zaradi skladnosti z zahtevami iz poglavja II;

(d)

seznam držav članic, kjer namerava upravitelj sklada tveganega kapitala tržiti posamezni kvalificirani sklad tveganega kapitala ;

(da)

seznam držav članic in tretjih držav, kjer je upravitelj sklada tveganega kapitala ustanovil ali namerava ustanoviti kvalificirani sklad tveganega kapitala.

(-a)

osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost upravljanja kvalificiranega sklada tveganega kapitala, imajo zadosten ugled in izkušnje tudi glede na vrsto naložbenih strategij, ki jih vodi upravitelj takšnega sklada;

(a)

so informacije, ki se zahtevajo v odstavku 1, popolne ;

(b)

so ureditve, ki so se sporočile v skladu s točko (c) odstavka 1, ustrezne za skladnost z zahtevami iz poglavja II ;

(ba)

s seznama, zagotovljenega v skladu s točko (e) odstavka 1, je razvidno, da so vsi kvalificirani skladi tveganega kapitala ustanovljeni v skladu s členom 3(1)(a)(iii) te uredbe.

(a)

nov kvalificirani sklad tveganega kapitala;

(b)

obstoječi kvalificirani sklad tveganega kapitala v državi članici, ki ni navedena na seznamu iz člena 13(1)(d).

(a)

zahtevajo dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki in prejmejo ali si priskrbijo njihov izvod;

(b)

zahtevajo, da upravitelj sklada tveganega kapitala takoj zagotovi informacije;

(c)

zahtevajo informacije od katere koli osebe, povezane z dejavnostmi upravitelja sklada tveganega kapitala ali kvalificiranega sklada tveganega kapitala;

(d)

izvajajo preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;

(da)

sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravitelj sklada tveganega kapitala še naprej izpolnjuje zahteve te uredbe;

(e)

izdajo odredbo za zagotovitev, da upravitelj sklada tveganega kapitala ravna v skladu z zahtevami te uredbe in ne ponovi nobenega ravnanja, s katerim lahko krši to uredbo.

(a)

ne izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo za sestavo portfelja, s čimer krši člen 5;

(b)

trži enote in deleže sklada tveganega kapitala neupravičenim vlagateljem, s čimer krši člen 6;

(c)

uporablja oznako EuVECA, čeprav ni registriran pri pristojnem organu svoje matične države članice v skladu s členom 13 ;

(ca)

uporablja oznako EuVECA za trženje sklada, ki ni ustanovljen v skladu s členom 3(a)(iii) te uredbe;

(cb)

je pridobil registracijo z napačno navedbo ali na kakršen koli drug nepravilen način, ki krši člen 13;

(cc)

pri izvajanju svoje poslovne dejavnosti ne ravna pošteno, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobre družbe za upravljanje ter pravično, s čimer krši člen 7(a);

(cd)

ne uporablja ustrezne politike in postopkov za preprečevanje prestopkov, s čimer krši člen 7(b);

(ce)

večkrat ne izpolni obveznosti iz člena 11, povezanih z letnim poročilom;

(cf)

večkrat ne izpolni obveznosti obveščati vlagatelje v skladu s členom 12.

(-a)

sprejetje ukrepov za zagotovitev, da upravitelj sklada tveganega kapitala upošteva člene 3(a)(iii), 5, 6, 7(a), 7(b), 11, 12 in 13 te uredbe;

(a)

prepoved uporabe oznake EuVECA in izbris upravitelja sklada tveganega kapitala iz registra.

(a)

obseg, v katerem upravitelji sklada tveganega kapitala uporabljajo oznako EuVECA v različnih državah članicah, v državi ali čezmejno;

(aa)

zemljepisno lego kvalificiranega sklada tveganega kapitala in potrebo po dodatnih ukrepih, ki bi zagotavljali ustanavljanje kvalificiranega sklada tveganega kapitala v skladu s členom 3(a)(iii);

(ab)

geografsko in sektorsko porazdelitev naložb, ki so jih izvedli evropski skladi tveganega kapitala;

(ac)

uporabo različnih kvalificiranih naložb s strani upraviteljev skladov tveganega kapitala in predvsem, ali je treba v tej uredbi prilagoditi določbe o kvalificiranih naložbah;

(b)

možnost razširitve trženja kvalificiranega sklada tveganega kapitala na male vlagatelje;

(ba)

ustreznost dopolnitve te uredbe s pravili o depozitarjih;

(bb)

ustreznost zahtev po obveščanju iz člena 12, zlasti, ali zadostujejo, da vlagatelju omogočijo premišljeno odločitev o naložbah;

(bc)

učinkovitost, sorazmernost in uporabo upravnih sankcij in ukrepov, ki jih države članice zagotovijo v skladu s to uredbo;

(bd)

učinek te uredbe na trg tveganega kapitala;

(be)

oceno vseh ovir, ki bi lahko preprečile, da bi se vlagatelji posluževali skladov, vključno z učinkom druge zakonodaje Unije v zvezi z varnim in skrbnim poslovanjem na institucionalne vlagatelje.