3.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 353/99

—

ob upoštevanju Poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o obveznostih poročanja na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (COM(2011)0418),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike,

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 22. aprila 2009 z naslovom "Reforma skupne ribiške politike" (COM(2009)0163),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. julija 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki (COM(2011)0425),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 5. februarja 2007 o izboljšanju kazalnikov ribolovne zmogljivosti in napora na podlagi skupne ribiške politike (COM(2007)0039),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. maja 2011 v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih (COM(2011)0298),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 12/2011 "Ali so ukrepi EU prispevali k prilagoditvi zmogljivosti ribolovnih flot razpoložljivim ribolovnim možnostim?",

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o pregledu nekaterih omejitev dostopa v skupni ribiški politiki (območje Shetland in območje morske plošče) (1),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A7-0225/2012),

A.

ker to poročilo Komisije ponovno potrjuje, da sedanja skupna ribiška politika ni izpolnila svojih ciljev za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje ribištev v EU ter za prilagoditev razpoložljivih ribolovnih zmogljivosti razpoložljivim ribolovnim virom;

B.

ker se več kot 60 % ribjih staležev v evropskih vodah izkorišča nad ravnjo največjega trajnostnega donosa in ker so znanstvenih podatki za številne vrste pomanjkljivi;

C.

ker sta se celotni dovoljeni ulov in sistem kvot sama po sebi izkazala za neučinkovita pri trajnostnem upravljanju nekaterih ribjih staležev in ker so dolgoročni načrti upravljanja bistvenega pomena za trajnostno upravljanje ribjih staležev;

D.

ker so znanstveni podatki občasno pomanjkljivi ali nezanesljivi in ker raven nezanesljivosti pri modelih za opredeljevanje tovrstnih podatkov še naprej predstavlja resen problem pri prizadevanjih za trajnostno upravljanje številnih ribjih staležev;

E.

ker hitro rastoče populacije morskih ptic in tjulenjev v nekaterih regijah EU dodatno ogrožajo izčrpane ribolovne vire;

F.

ker tudi na trajnostno ohranjanje ribolovnih virov vplivajo podnebne spremembe, tudi globalno segrevanje, in človeški dejavniki, kot je onesnaževanje;

G.

ker je v zadnjem desetletju v evropski ribiški industriji prišlo do izgube številnih delovnih mest zaradi slabega stanja ribjih staležev, zvišanja stroškov proizvodnje, znižanja cen zaradi poceni uvoza in tehnološkega napredka; ker se je sočasno zaradi tehnološkega napredka v nekaterih primerih bistveno povečala ribolovna zmogljivost flot;

H.

ker razpoložljivi podatki o dejanski zmogljivosti evropskih ribiških flot niso dovolj zanesljivi, saj ne upoštevajo tehnološkega razvoja, poleg tega pa države članice tudi ne posredujejo vedno natančnih podatkov o zmogljivosti flot;

I.

ker bo načrtovani pregled okvirov tehničnih ukrepov pomemben zakonodajni dokument, ki bo obravnaval in združil ohranitvene ukrepe;

1.

ugotavlja, da je Komisija zdaj izpolnila svoje obveznosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002, ki ji nalaga, da mora pred koncem leta 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o delovanju skupne ribiške politike, kar zadeva poglavji II (Ohranjevanje in trajnost) in III (Prilagoditev ribolovne zmogljivosti) te uredbe;

2.

ugotavlja, da je Komisija izpolnila tudi svojo obveznost iz iste uredbe, da mora do 31. decembra 2011 poročati o ureditvi, določeni v členu 17(2), o omejitvi ribolova v vodah do 12 navtičnih milj od osnovnih črt;

3.

poziva Komisijo, naj zagotovi pripravo dolgoročnih načrtov upravljanja za vsa komercialna ribištva EU v okviru močno decentraliziranega sistema upravljanje, ki v celoti vključuje vse ustrezne zainteresirane strani; opozarja na možnost, da se z regionalizacijo skupne ribiške politike ribištva razdelijo v skupine glede na geografske ribolovne regije, pri čemer bi bilo treba upoštevati posebnosti različnih evropskih morij kot tudi položaj malega ribolova na različnih območjih, da bi ukrepe upravljanja čim bolj uskladili z dejanskimi razmerami za posamezno floto;

4.

poziva Komisijo, naj za ohranjanje živih virov in zagotavljanje dolgoročne okoljske trajnosti preuči možnost za uvedbo omrežja zaprtih območij, kjer bi bile določeno obdobje prepovedane vse ribolovne dejavnosti, s čimer bi povečali produktivnost rib ter ohranili žive morske vire in morski ekosistem;

5.

meni, da bi se morale obravnavane politike v okviru cilja za zagotavljanje trajnosti osredotočiti na prihodnost ribiškega sektorja in posledično na pospeševanje prihoda novih generacij ribičev;

6.

poziva Komisijo, države članice in regionalne svetovalne svete, naj v prihodnje kot osnovo za vse dolgoročne načrte upravljanja uporabijo ekosistemski pristop, meni, da morajo biti načrti upravljanja podlaga prihodnje skupne ribiške politike in imeti jasno opredeljene cilje, s katerimi se oblikujejo pravila za določanje letnega ribolovnega napora ob upoštevanju razlike med trenutno velikostjo staležev in strukturo ribištva ter ciljno velikostjo staležev, meril za zavržke in nadzorom ulova; v zvezi s tem poziva Svet, naj brez izjeme spoštuje cilje dolgoročnih načrtov upravljanja;

7.

obžaluje sedanji medinstitucionalni razvoj pri nekaterih predlaganih večletnih načrtih, kar ima širše posledice za vse druge dolgoročne načrte upravljanja;

8.

poudarja, da je treba vzpostaviti ravnovesje med ekološkim ter ekonomskim in socialnim položajem vsakega ribištva, pri čemer priznava, da brez bogatih ribjih staležev ni dobičkonosne ribiške industrije; hkrati poudarja, da je zelo pomembno, da evropski ribiči sprejmejo pravila o nadzoru ulova, zato poziva k širokemu sodelovanju predstavnikov regionalnih svetovalnih svetov in drugih zainteresiranih strani pri pripravi načrtov upravljanja; meni, da bi morale imeti zainteresirane strani v prihodnje veliko večjo vlogo v tem procesu; zato zahteva resnično regionalizacijo; predlaga, naj regionalni svetovalni sveti Komisiji pošljejo obvezno mnenje o vseh načrtih upravljanja, preden so ti predlogi objavljeni;

9.

poudarja neposredno povezavo med zavržki, neželenim prilovom in prelovom ter potrebo po učinkoviti politiki odprave zavržkov na ravni EU, pri čemer bi morala Evropska agencija za nadzor ribištva imeti večje pristojnosti, da bi lahko zagotovila pravičen sistem pravil in kazni, tj. po načelu enake obravnave; zagovarja stališče, da bi bilo treba prepoved zavržkov uvajati postopoma za vsako ribištvo posebej in jo vključiti v različne načrte upravljanje, pri čemer ne bi smela biti vezana na različne ribje staleže; poudarja, da je treba spodbujati uporabo selektivnega ribolovnega orodja in drugih sredstev, ki zmanjšujejo ali odpravljajo prilov neciljnih vrst ali mladic ciljnih vrst, pa tudi druge trajnostne ribolovne metode; poudarja, da je treba pri uvajanju sistema upravljanja v Evropski uniji nujno upoštevati pomen mešanih ribištev v vodah Unije, kar bo zahtevalo prilagoditve in posebno obravnavo glede na ustrezne regije in sprejetje posebnih ukrepov;

10.

meni, da bi bilo treba pri reformirani skupni ribiški politiki države članice, ki sodelujejo na regionalni ravni, spodbuditi k sodelovanju z industrijo in drugimi zainteresiranimi stranmi pri iskanju inovativnih načinov za odpravo zavržkov na najprimernejši način za posamezne regije in ribištva;

11.

poziva Komisijo, naj takoj obravnava pomanjkanje zadostnih zanesljivih podatkov, potrebnih za dobro znanstveno mnenje; poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem kazni za države članice, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti za zbiranje podatkov in njihovo posredovanje v okviru evropskega programa za zbiranje podatkov o ribištvih; opozarja na protislovje med pritožbami Komisije zaradi pomanjkanja podatkov in majhnimi proračunskimi sredstvi, dodeljenimi za njihovo zbiranje, zato vztraja, da je treba dodeliti ustrezna finančna sredstva za zbiranje podatkov in ustrezne znanstvene raziskave na ravni držav članic; obenem poziva Komisijo, naj pripravi okvir za odločanje o načrtih upravljanja, celotnem dovoljenem ulovu in kvotah v primerih, ko je na voljo malo podatkov;

12.

poudarja, da so znanstvene raziskave na področju ribištva orodje, ki je bistveno za upravljanje ribištva ter nujno potrebno za opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na razvoj ribolovnih virov, da bi pripravili kvantitativne ocene in razvili modele, ki omogočajo predvidevanje razvoja teh virov, pa tudi izboljšali ribolovna orodja, plovila ter delovne in varnostne razmere ribičev v povezavi z njihovim znanjem in izkušnjami; v tem okviru meni, da je treba vlagati v usposabljanje človeških virov, zagotoviti ustrezna finančna sredstva in spodbujati sodelovanje med različnimi javnimi organi držav članic;

13.

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje negativnega vpliva tjulenjev in nekaterih morskih ptic na ribje staleže, zlasti ko v določeni regiji predstavljajo invazivne vrste;

14.

opozarja, da presežna zmogljivost ni natančno ali kvantitativno opredeljena; poziva Komisijo, naj določi opredelitev presežne zmogljivosti na ravni EU, ki bo vključevala regionalne opredelitve in upoštevala lokalne posebnosti; nadalje poziva Komisijo, naj ribolovne zmogljivosti ponovno opredeli na tak način, da bosta kot osnova uporabljena tako ribolovna zmogljivost plovila kot tudi njegov dejanski ribolovni napor; poleg tega poudarja, da je treba opredeliti mali ribolov, saj ni splošno uporabne opredelitve, da bo ribolov mogoče prilagoditi ciljem nove skupne ribiške politike;

15.

poziva Komisijo, naj na podlagi priporočil tehničnega svetovanja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (1999) do konca leta 2013 oceni zmogljivost evropske flote in ugotovi, kje obstaja presežna zmogljivost v primerjavi z razpoložljivimi viri in kolikšno zmanjšanje ali prilagoditve so potrebne; vztraja, naj ocenjevanje zmogljivosti ne bo omejeno na tonažo in moč motorjev, temveč naj vključuje vrste in količine uporabljenega ribolovnega orodja ter vse druge parametre, ki prispevajo k ribolovni zmogljivosti;

16.

poziva Komisijo, naj spremlja in prilagodi zgornje meje ribolovne zmogljivosti ladjevja držav članic, da bodo v skladu z zanesljivimi podatki in da bo upoštevan tudi tehnični napredek;

17.

poziva države članice, naj po potrebi izvedejo ustrezne prilagoditve na podlagi natančnih ocen sedanjih zmogljivosti ladjevja, vključno z zmogljivostjo motorjev in ribolovno zmogljivostjo, da bi dosegle zastavljene cilje za trajnostno raven zmogljivosti, vnaprej določeno za vsako ribištvo in tako odpravile preostalo precejšnjo presežno zmogljivost nekaterih ribiških flot, pri čemer je kazen za neizpolnitev ciljev zamrznitev sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

18.

je seznanjen s predlogom Komisije, da se uvede sistem individualno prenosljivih ribolovnih koncesij s strogimi zaščitnimi ukrepi in iz katerega bo izključen mali priobalni ribolov, ter poziva k vzpostavitvi posebnega režima za mala in priobalna ribištva ter preferencialno obravnavo okolju prijaznih ribiških plovil, kjer bo uvedeno pogojevanje in bo obravnavano vprašanje koncentracije pravic in možnost razveljavitve ribolovnih koncesij; meni, da je prostovoljen sistem prenosljivih ribolovnih koncesij eden od možnih modelov, ki jih države članice lahko uporabijo za zmanjšanje presežne zmogljivosti;

19.

poudarja, da sistem prenosljivih ribolovnih koncesij ne sme veljati za edini ukrep za zmanjšanje prelova in presežne zmogljivosti, kjer je ta dokazana, pač pa mora biti državam članicam na voljo kot eden izmed različnih dopolnilnih ukrepov upravljanja, pri čemer Komisija skupaj s sozakonodajalcema določi širši okvir, nadzira in spremlja nacionalno uporabo tega sistema, če to možnost izbere država članica, ter zakonodajalcema redno poroča o njegovih rezultatih; s tem v zvezi poudarja, da je treba kot dopolnilne ukrepe še naprej spodbujati oblikovanje ustreznega nabora tehničnih ukrepov, ki spodbujajo selektivno ribolovno orodje, zaprtje določenih območij ali omejitev dostopa do morskih območij, opredeljenih kot biogeografsko občutljiva, samo za regionalne flote, ki uporabljajo okolju prijazne ribolovne tehnike;

20.

poudarja, da mora prihodnji Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo upoštevati socialno-ekonomske posledice ukrepov za zmanjšanje presežne zmogljivosti, kjer je dokazana, in za prilagoditev velikosti ribiških flot glede na ribolovne možnosti in dolgoročno trajnost ter da je treba zato zagotoviti ustrezno finančno pomoč za blažitev posledic; meni, da bodo različni ukrepi upravljanja ribolovnih virov bolje razumljeni, sprejeti in izvajani, če bo raven udeležbe večja, če bodo cilji jasneje opredeljeni ter če bo ekonomska in socialna podpora za prizadete večja;

21.

poudarja, da je treba čim prej določiti jasne roke in doseči napredek pri prilagajanju flot, kjer je to potrebno; poudarja, da je treba dati prednost sistemom, ki spodbujajo flote k prilagajanju dejanskemu stanju v njihovih ribištvih, in poziva Komisijo, naj določi shemo ukrepov za sankcioniranje držav članic, ki svojih obveznosti ne bodo izpolnjevale v določenih časovnih rokih, pri čemer naj ta proces tudi ustrezno finančno podpira in naj še naprej razvija koncept ekološkega in socialnega pogojevanja pri dostopu do ribolovnih virov in plačil, ki nagrajujejo trajnostni ribolov;

22.

je seznanjen s predlogom Komisije, da se pooblastilo za posebne ribolovne omejitve ohrani do 31. decembra 2022; se strinja s Komisijo, da bi spreminjanje določb glede režima dostopa do voda znotraj dvanajst navtičnih milj lahko ogrozilo sedanje ravnovesje, ki se je vzpostavilo od uvedbe tega posebnega režima; poleg tega opozarja, da so cilji režima dostopa do voda znotraj 12 navtičnih milj popolnoma drugačni od ciljev, ki naj bi bili doseženi z uvedbo drugih omejitev;

23.

poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem upravljanja na podlagi rezultatov za podeljevanje pravic do dostopa, pri čemer mora breme dokazovanja trajnostnega ribolova nositi industrija;

24.

meni, da bi bilo treba trenutno ohraniti posebni režim dostopa za mali ribolov v vodah do 12 navtičnih milj, pa tudi posebne omejitve za plovila, registrirana v pristaniščih na Azorih, Madeiri in Kanarskih otokih, za vode okoli teh otočij, zlasti na biogeografsko občutljivih območjih, ki jih sedaj ureja Uredba Sveta (ES) št. 1954/2003 (2);

25.

ugotavlja, da je v poročilu Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) o območju Shetland navedeno, da bi ukinitev omejitve dostopa lahko povzročila povečan ribolovni napor na tem območju ter da zato STECF priporoča, naj se omejitev dostopa na tem območju ohrani;

26.

meni, da morajo v prihodnje opredelitev območij omejenega ribolova, kot velja za območje Shetlanda, obsežno podpirati znanstvena merila, ki dokazujejo doslednost opredelitve takih območij kot biogeografsko občutljivih, zlasti če so take omejitve del zakonskega okvira skupne ribiške politike prek njene osnovne uredbe;

27.

meni, da je treba priznati in podpreti vlogo obdobij biološke obnovitve kot pomembnega načina za ohranjanje ribolovnih virov, ki se je izkazal za učinkovitega, in kot bistvenega instrumenta za trajnostno upravljanje ribištva. meni, da uvedba obdobij biološke obnovitve v nekaterih fazah življenjskega cikla vrst omogoča rast staležev, ki je združljiva z nepretrganim ribolovom zunaj teh obdobij;

28.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter vladam držav članic.