32003R1560

Uredba komisije (ES) št. 1560/2003

z dne 2. septembra 2003

o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) No 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z 18. februarja 2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države [1], ter zlasti člena 15(5), člena 17(3), člena 18(3), člena 19(3) in (5), člena 20(1), (3) in (4) in člena 22(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za učinkovito uporabo Uredbe (ES) št. 343/2003 je treba sprejeti nekatere ureditve. Te ureditve morajo biti jasno opredeljene, s čimer se olajša sodelovanje med organi držav članic, pristojnih za izvajanje omenjene uredbe, tako glede prenosa in obdelave prošenj za sprejem in vračanje, prošenj po informacijah in izvedbo premestitev.

(2) Da bi zagotovili kar največjo kontinuiteto med konvencijo, sklenjeno v Dublinu 15. junija 1990, o določitvi države odgovorne za obravnavanje prošenj za azil, vloženih v eni od držav članic Evropskih skupnosti [2], in Uredbo (ES) št. 343/2003, ki nadomešča omenjeno konvencijo, mora ta uredba temeljiti na skupnih načelih, seznamih in obrazcih, ki jih je določil odbor, ustanovljen na podlagi člena 18 omenjene konvencije, skupaj z njenimi dopolnili, potrebnimi zaradi novih meril, besedilih nekaterih določb in spoznanjih, pridobljenih z izkušnjami.

(3) Upoštevati je treba medsebojno povezanost postopkov iz Uredbe (ES) št. 343/2003 in uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 z 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema "Eurodac" za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije [3].

(4) Tako za države članice kot za iskalce azila je zaželeno, da obstaja mehanizem za iskanje rešitev v primerih, ko države članice različno uporabljajo humanitarno klavzulo iz člena 15 Uredbe (ES) št. 343/2003.

(5) Ustanovitev elektronskega prenosnega omrežja za lažje izvajanje Uredbe (ES) št. 343/2003 pomeni, da je treba določiti pravila glede uporabljenih tehničnih standardov in praktične ureditve uporabe omrežja.

(6) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov [4] se uporablja pri obdelavi, ki se izvaja na podlagi te uredbe v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 343/2003.

(7) V skladu s členi 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska, ki je Uredba (ES) št. 343/2003 ne zavezuje, s to uredbo ni zavezana, niti ji te uredbe ni treba izvajati, dokler ni sklenjen sporazum o sodelovanju Danske v Uredbi (ES) št. 343/2003.

(8) V skladu s členom 4 Sporazuma z 19. januarja 2001 med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Islandiji ali Norveški [5], Islandija in Norveška uporabljata to uredbo tako, kot jo uporabljajo države članice Evropske skupnosti. Zato za namene te uredbe države članice vključujejo tudi Islandijo in Norveško.

(9) Ta uredba mora začeti veljati čimprej, da bi se lahko začela uporabljati Uredba (ES) št. 343/2003.

(10) Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem odbora, ki je bil ustanovljen s členom 27 Uredbe (ES) št. 343/2003 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

POSTOPKI

POGLAVJE I

PRIPRAVA ZAHTEVKOV

Člen 1

Priprava zahtevkov za sprejem

1. Zahtevki za sprejem se pripravijo na standardnem obrazcu v skladu z modelom iz Priloge I. Obrazec vsebuje obvezna polja, ki jih je treba ustrezno izpolniti, ter druga polja, ki se jih izpolni, če so informacije na voljo. Dodatne informacije se lahko vnesejo v temu namenjena polja.

Zahtevek vsebuje tudi:

(a) izvod vseh dokazov ali posrednih dokazov, da je določena država članica odgovorna za preučitev prošnje za azil, ki jih, če je potrebno, spremljajo opombe o okoliščinah, v katerih so bila pridobljena in o dokazni vrednosti, ki jo po mnenju naprošene države članice imajo, z navajanjem seznama dokazov in posrednih dokazov iz člena 18(3) Uredbe (ES) št. 343/2003, navedenih v Prilogi II te uredbe;

(b) kadar je potrebno, izvod vseh pisnih izjav ali zapisnik ustnih izjav prosilcev.

2. Kadar je zahtevek izdan na podlagi pozitivnega rezultata (zadetka), ki ga je v skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 2725/2000 poslala Centralna enota Eurodaca po preverjanju prstnih odtisov prosilca za azil s prej odvzetimi prstnimi odtisi, poslanimi v Centralno enoto v skladu s členom 8 omenjene uredbe in preverjenih v skladu s členom 4(6), zahtevek vsebuje tudi podatke, ki jih je poslala Centralna enota.

3. Kadar zaprošena država članica prosi za nujen odgovor v skladu s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 343/2003, so v prošnji opisane okoliščine prošnje za azil ter so navedeni zakonski in dejanski razlogi, ki utemeljujejo nujen odgovor.

Člen 2

Priprava zahtevkov za ponoven sprejem

Zahtevki za ponoven sprejem se izvedejo na standardnih obrazcih v skladu z modelom iz Priloge III, z navedbo narave zahtevka, razlogov zanje ter v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 343/2003, na kateri temeljijo.

Zahtevek vsebuje tudi pozitivni rezultat (zadetek), ki ga je v skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 2725/2000 poslala Centralna enota Eurodaca po preverjanju prstnih odtisov prosilca za azil s prej odvzetimi prstnimi odtisi, poslanimi v Centralno enoto v skladu s členom 4(1) in (2) omenjene uredbe in preverjenih v skladu s členom 4(6) omenjene uredbe.

Pri zahtevkih glede prošenj, izdanih pred začetkom delovanja Eurodaca, se na obrazec pritrdi kopija prstnih odtisov.

POGLAVJE II

ODZIV NA ZAHTEVKE

Člen 3

Obdelava zahtevkov za sprejem

1. Zakonski in dejanski razlogi, navedeni v zahtevku, se preučijo v skladu z določili Uredbe (ES) št. 343/2003 in seznami dokazov in posrednih dokazov, navedenih v Prilogi II te uredbe.

2. Zaprošena država članica, ne glede na merila in določbe Uredbe (ES) št. 343/2003, na katere se zahtevek sklicuje, v roku, ki je predpisan v členu 18(1) in (6) omenjene uredbe, izčrpno in objektivno, na podlagi vseh informacij, ki so ji neposredno ali posredno na voljo, preveri, ali je pristojna za obravnavanje prošnje za azil. Če se po preverjanjih izkaže, da je zaprošena država članica pristojna na podlagi najmanj enega merila iz omenjene uredbe, ta država članica potrdi svojo pristojnost.

Člen 4

Obdelava zahtevkov za ponoven sprejem

Kadar zahtevek za ponoven sprejem temelji na podatkih, ki jih je posredovala Centralna enota Eurodaca in jih je zaprošena država članica preverila, zaprošena država članica v skladu s členom 4(6) Uredbe (ES) št. 2725/2000 potrdi svojo pristojnost, razen če se v preverjanjih izkaže, da so njene obveznosti prenehale na podlagi drugega pododstavka člena 4(5) ali na podlagi člena 16(2), (3) ali (4) Uredbe (ES) št. 343/2003. Na dejstvo, da so obveznosti prenehale na podlagi teh določb, se lahko sklicuje le na podlagi materialnih dokazov ali utemeljenih in preverljivih izjav prosilca za azil.

Člen 5

Negativni odgovor

1. Kadar je po opravljenih preverjanjih zaprošena država članica mnenja, da predložena dokazila ne pomenijo vzpostavitve njene pristojnosti, pošlje državi članici prosilki negativen odgovor, v katerem podrobno navede vse razloge za svojo zavrnitev.

2. Država članica prosilka lahko, kadar je mnenja, da zavrnitev temelji na napačni oceni ali kadar lahko predloži dodatna dokazila, prosi za ponovno preučitev svojega zahtevka. To možnost je treba uveljaviti v roku treh tednov po prejemu negativnega odgovora. Zaprošena država članica si prizadeva odgovoriti v roku dveh tednov. Vendar pa ta dodatni postopek ne podaljšuje rokov, predvidenih v členu 18(1) in (6) ter členu 20(1)(b) Uredbe (ES) št. 343/2003.

Člen 6

Pozitivni odgovor

Kadar država članica sprejme pristojnost, to navede v svojem odgovoru, pri čemer natančno navede ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 343/2003, v odgovoru pa so navedene tudi podrobnosti glede organizacije predaj, kot so osnovni podatki službe ali osebe, s katero je treba navezati stike.

POGLAVJE III

PREDAJE

Člen 7

Praktična ureditev predaj

1. Predaja v pristojno državo članico se lahko izvede na enega od naslednjih načinov:

(a) na zahtevo prosilca za azil z določitvijo roka;

(b) v obliki nadzorovanega odhoda, pri čemer prosilca za azil do vkrcanja spremlja uradnik države članice prosilke, pristojna država članica pa je v dogovorjenem roku obveščena o kraju, dnevu in uri prihoda prosilca za azil;

(c) v spremstvu, pri čemer prosilca za azil spremlja uradnik države članice prosilke ali predstavnik organa, ki ga je v ta namen pooblastila država članica prosilka, in ga preda organom pristojne države članice.

2. V primerih iz odstavka 1(a) in (b) dobi prosilec za azil prepustnico iz člena 19(3) in člena 20(1)(e) Uredbe (ES) št. 343/2003, vzorec katere je naveden v Prilogi IV k tej uredbi, s katero lahko vstopi v pristojno državo članico in s katero ob svojem prihodu na kraj in ob času, o katerem ga je pristojna država članica obvestila v sklepu o sprejemu ali ponovnem sprejemu, potrjuje svojo istovetnost.

V primeru iz odstavka 1(c) se prosilcu za azil izda prepustnica, če prosilec nima osebnih dokumentov. Za čas in kraj predaje se države članice dogovorijo v naprej v skladu s postopkom iz člena 8.

3. Država članica, ki izvaja predajo, zagotovi, da so prosilcu za azil vsi dokumenti vrnjeni pred njegovim odhodom, oziroma jih hranijo člani spremstva, ki jih izročijo organom pristojne države članice ali pa so odposlani na drug ustrezen način.

Člen 8

Sodelovanje pri predajah

1. Pristojna država članica je dolžna omogočiti, da pride do predaje prosilca za azil čim hitreje in da nič ne ovira njegovega prihoda. Država članica, če je to potrebno, določi kraj na svojem ozemlju, kjer bo prosilec za azil predan ali kjer bo izročen pristojnim organom, pri čemer upošteva geografske omejitve in prevozna sredstva, ki so na voljo državi članici, ki izvaja predajo. V nobenem primeru pa se ne sme od spremstva zahtevati, da spremi prosilca za azil dlje od točke prihoda uporabljenega mednarodnega prevoznega sredstva ali da država članica, ki izvaja predajo, krije potne stroške dlje od te točke.

2. Država članica, ki organizira predajo, uredi prevoz prosilca za azil in njegovega spremstva in v dogovoru s pristojno državo članico določi čas prihoda in, če je to potrebno, podrobnosti izročitve pristojnim organom. Pristojna država članica lahko zahteva, da je o predaji obveščena tri delovne dni v naprej.

Člen 9

Preložene predaje ali predaje z zamudo

1. Pristojno državo članico je treba nemudoma obvestiti o vseh preložitvah zaradi pritožbenega ali revizijskega postopka z odložilnim učinkom ali zaradi fizičnih razlogov, kot je bolezen prosilca za azil, pomanjkanje prevoza ali dejstvo, da se je prosilec za azil umaknil iz postopka predaje.

2. Država članica, ki zaradi enega od razlogov iz člena 19(4) in člena 20(2) Uredbe (ES) št. 343/2003 ne more opraviti predaje v običajnem roku šestih mesecev, predvidenem v členu 19(3) in členu 20(1)(d) omenjene uredbe, o tem obvesti pristojno državo članico pred iztekom tega roka. V nasprotnem primeru je za obravnavanje prošnje za azil in drugih obveznosti iz Uredbe (ES) št. 343/2003 v skladu s členom 19(4) in členom 20(2) omenjene uredbe odgovorna omenjena država članica.

3. Država članica, ki se zaradi enega od razlogov iz člena 19(4) in člena 20(2) Uredbe (ES) št. 343/2003 odloči izvesti predajo po izteku običajnega šestmesečnega roka, se v zvezi s tem predhodno ustrezno uskladi s pristojno državo članico.

Člen 10

Predaja po implicitnem sprejemu

1. Kadar se šteje, da je zaprošena država članica v skladu s členom 18(7) oz. členom 20(1)(c) Uredbe (ES) št. 343/2003 sprejela zahtevek za sprejem ali za ponoven sprejem, država članica prosilka sproži posvetovanja, potrebna za organizacijo predaje.

2. Če država članica prosilka to zahteva, mora pristojna država članica nemudoma pismeno potrditi svojo odgovornost, ker ni spoštovala časovnega roka za odgovor. Pristojna država članica v najkrajšem možnem času sprejme potrebne ukrepe, da ugotovi kraj prihoda prosilca za azil in se, kadar je primerno, z državo članico prosilko dogovori o času prihoda in praktičnih podrobnostih izročitve prosilca za azil pristojnim organom.

POGLAVJE IV

HUMANITARNA KLAVZULA

Člen 11

Nepreskrbljeni družinski člani

1. Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 343/2003 se uporablja tako v primeru, ko je prosilec za azil odvisen od pomoči sorodnika, ki biva v drugi državi članici, kot v primeru, ko je sorodnik, ki biva v drugi državi članici, odvisen od pomoči prosilca za azil.

2. Primeri nepreskrbljenih družinskih članov iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 343/2003 se, če je mogoče, ocenijo na podlagi objektivnih meril, kot so zdravniška spričevala. Če takih dokazil ni ali jih ni mogoče pridobiti, se človekoljubni razlogi utemeljujejo le na podlagi prepričljivih podatkov, ki jih posredujejo prizadete osebe.

3. Pri ocenjevanju potrebe in primernosti združitve prizadetih oseb je treba upoštevati naslednje točke:

(a) družinske razmere, ki so obstajale v matični državi;

(b) okoliščine, v katerih je prišlo do ločitve prizadetih oseb;

(c) stanje različnih azilskih postopkov ali postopkov na podlagi zakonodaje o tujcih, ki so v teku v državah članicah.

4. Uporaba člena 15(2) Uredbe (ES) št. 343/2003 je v vsakem primeru odvisna od zagotovila, da bo prosilec za azil ali sorodnik dejansko nudil potrebovano pomoč.

5. Države članice se dogovorijo o državi, v kateri bodo sorodniki ponovno združeni ter o datumu predaje, pri čemer upoštevajo:

(a) ali je nepreskrbljena oseba sposobna potovati;

(b) status stalnega prebivališča prizadetih oseb, pri čemer se daje prednost pridružitvi prosilca za azil sorodniku, ki že ima veljavno dovoljenje za bivanje in sredstva za preživljanje v državi članici, v kateri prebiva.

Člen 12

Mladoletniki brez spremstva

1. Kadar lahko odločitev o izročitvi mladoletnika brez spremstva v varstvo sorodniku, ki ni njegova mati, oče ali zakoniti skrbnik, povzroči posebne težave, zlasti kadar ta odrasla oseba prebiva izven območja pristojnosti države članice, v kateri je mladoletnik zaprosil za azil, se olajša sodelovanje med pristojnimi organi v državah članicah, zlasti med organi in sodišči, pristojnih za zaščito mladoletnih oseb, sprejmejo pa se tudi potrebni ukrepi, da se zagotovi, da lahko ti organi ob popolnem poznavanju dejstev odločajo o sposobnosti te odrasle osebe ali oseb, da prevzamejo skrb za mladoletno osebo na način, ki je v njenem najboljšem interesu.

Pri tem se upoštevajo možnosti, ki so trenutno na voljo na področju sodelovanja v sodnih in civilnih zadevah.

2. Dejstvo, da lahko zaradi dolgotrajnosti postopkov za dodelitev mladoletne osebe pride do prekoračitve rokov iz člena 18(1) in (6) ter člena 19(4) Uredbe (ES) št. 343/2003, ni nujno ovira za nadaljevanje postopka o ugotavljanju pristojne države članice ali države članice, ki opravi predajo.

Člen 13

Postopki

1. Pobudo za zaprositev druge države članice, da sprejme prosilca za azil na podlagi člena 15 Uredbe (ES) št. 343/2003, daje ali država članica, v kateri je bila vložena prošnja za azil in ki izvaja postopek za ugotovitev pristojne države članice, ali pa pristojna država članica.

2. Zahtevek za sprejem vsebuje vse gradivo v posesti države članice prosilke, ki omogoča zaprošeni državi članici oceno položaja.

3. Zaprošena država članica opravi vse potrebne preveritve, da po potrebi ugotovi humanitarne razloge, zlasti družinske ali kulturne narave, stopnjo nepreskrbljenosti prizadete osebe ali sposobnost in zavezanost druge prizadete osebe, da nudi potrebno pomoč.

4. V vsakem primeru je potrebno soglasje prizadetih oseb.

Člen 14

Poravnava

1. Kadar države članice ne morejo razrešiti spora bodisi glede potrebe po premestitvi ali ponovni združitvi sorodnikov na podlagi člena 15 Uredbe (ES) št. 343/2003 ali o državi članici, v kateri naj bi bile prizadete osebe ponovno združene, lahko uporabijo postopek poravnave iz odstavka 2 tega člena.

2. Postopek poravnave se začne s prošnjo ene od držav članic v sporu predsedniku odbora iz člena 27 Uredbe (ES) št. 343/2003. Prizadete države članice se s privolitvijo uporabe postopka poravnave obvežejo, da bodo v največji možni meri upoštevale predlagano rešitev.

Predsednik odbora imenuje tri člane odbora iz treh držav članic, ki niso povezane z zadevo. Stranke v sporu predložijo dokaze v pisni ali ustni obliki, ti člani odbora pa po obravnavanju zadeve v roku enega meseca, po potrebi z glasovanjem, predlagajo rešitev.

Razpravo vodi predsednik odbora ali njegov namestnik. Lahko izrazi svoje mnenje, nima pa pravice glasovanja.

Predlagana rešitev je dokončna in nepreklicna, ne glede na to ali jo stranke sprejmejo ali zavrnejo.

POGLAVJE V

SKUPNE DOLOČBE

Člen 15

Pošiljanje zahtevkov

1. Zahtevki, odgovori in vsa pisna korespondenca med državami članicami glede uporabe Uredbe (ES) št. 343/2003 se, kadar je to možno, pošiljajo preko elektronskega komunikacijskega omrežja "DubliNet", določenega v Naslovu II te uredbe.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko korespondenca med oddelki, pristojnimi za izvajanje predaj, in pristojnimi oddelki v zaprošeni državi članici glede praktičnih dogovorov glede predaj, časa in kraja prihoda, zlasti kadar je prosilec za azil pod spremstvom, pošiljajo tudi drugače.

2. Vsi zahtevki, odgovori ali korespondenca, ki izhajajo iz neke nacionalne vstopne točke, kot je predvideno v členu 19, veljajo za pristne.

3. Potrditev, ki jo izda sistem, velja za dokazilo o prenosu ter o datumu in uri prejetja zahtevka ali odgovora.

Člen 16

Jezik sporočil

Prizadete države članice se sporazumno dogovorijo o jeziku ali jezikih sporočil.

Člen 17

Privolitev prizadetih oseb

1. Za uporabo členov 7 in 8, člena 15(1) in člena 21(3) Uredbe (ES) št. 343/2003, ki zahtevajo, da prizadete osebe izrazijo ali dajo svojo privolitev, mora biti ta privolitev dana v pisni obliki.

2. V primeru člena 21(3) Uredbe (ES) št. 343/2003 mora prosilec vedeti, za katero informacijo daje svojo privolitev.

NASLOV II

VZPOSTAVITEV OMREŽJA "DUBLINET"

POGLAVJE I

TEHNIČNI STANDARDI

Člen 18

Vzpostavitev omrežja "DubliNet"

1. Prenos preko varnih elektronskih sredstev iz člena 22(2) Uredbe (ES) št. 343/2003 je znan pod imenom "DubliNet".

2. DubliNet temelji na uporabi generičnih storitev IDA iz člena 4 Sklepa št. 1720/1999/ES [6].

Člen 19

Nacionalne vstopne točke

1. Vsaka država članica ima eno samo določeno nacionalno vstopno točko.

2. Nacionalne vstopne točke so odgovorne za obdelavo vstopnih podatkov in pošiljanje izhodnih podatkov.

3. Nacionalne vstopne točke so odgovorne za izdajanje potrditve prejema vsakega prispelega sporočila.

4. Obrazce, katerih vzorci so navedeni v Prilogah I in III, in obrazec za zahtevek o informacijah, naveden v Prilogi V, si nacionalne vstopne točke izmenjujejo v obliki, ki jo je predvidela Komisija. Komisija obvesti države članice o zahtevanih tehničnih standardih.

POGLAVJE II

PRAVILA UPORABE

Člen 20

Sklicna številka

1. Vsako pošiljanje ima svojo sklicno številko, s čemer je mogoče nedvoumno ugotoviti primer, na katerega se nanaša, in državo članico, ki vlaga zahtevek. Ta številka mora tudi omogočati ugotavljanje, ali se sporočilo nanaša na zahtevek za sprejem (tip 1), zahtevek za ponoven sprejem (tip 2) ali zahtevek za informacijo (tip 3).

2. Sklicna številka se začne s črkami, ki se uporabljajo za identifikacijo države članice v Eurodacu. Tej šifri sledi številka, ki označuje vrsto zahtevka v skladu s klasifikacijo iz odstavka 1.

Če zahtevek temelji na podatkih Eurodaca, je dodana tudi sklicna številka Eurodaca.

Člen 21

Neprekinjeno delovanje

1. Države članice ukrenejo vse potrebno za zagotovitev neprekinjenega delovanja nacionalnih vstopnih točk.

2. Če pride do več kot sedemurne prekinitve delovanja nacionalne vstopne točke, država članica obvesti pristojne organe, imenovane na podlagi člena 22(1) Uredbe (ES) št. 343/2003, in Komisijo ter sprejme vse potrebne ukrepe za čim prejšnjo vzpostavitev normalnega delovanja.

3. Če je neka nacionalna vstopna točka poslala podatke nacionalni vstopni točki, v kateri je prišlo do prekinitve delovanja, se potrditev sporočila, ki ga ustvarijo generične storitve IDA, uporabi kot dokazilo dneva in ure prenosa sporočila. Roki za pošiljanje zahtevkov ali odgovorov iz Uredbe (ES) št. 343/2003 se za čas prekinitve delovanja zadevne nacionalne vstopne točke ne podaljšajo.

NASLOV III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Prepustnice, izdane za namene Dublinske konvencije

Prepustnice, tiskane za namene Dublinske konvencije, se za predajo prosilcev za azil v skladu z Uredbo (ES) št. 343/2003 sprejemajo v obdobju največ 18 mesecev po začetku veljave te uredbe.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. septembra 2003

Za Komisijo

António Vitorino

Član Komisije

[1] UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

[2] UL C 254, 19.8.1997, str. 1.

[3] UL L 316, 15.12.2000, str. 1.

[4] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[5] UL L 93, 3.4.2001, str. 40.

[6] UL L 203, 3.8.1999, str. 9.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA II

(Sklicevanja se nanašajo na Uredbo Sveta (ES) št. 343/2003)

SEZNAM A DOKAZNA SREDSTVA

I. postopek ugotavljanja države, pristojne za obravnavanje prošnje za azil

1. Prisotnost družinskega člana (oče, mati, skrbnik) prosilca za azil, ki je mladoletnik brez spremstva (člen 6)

Dokazno gradivo

- pismena potrditev informacij s strani druge države članice,

- izvlečki iz registrov,

- dovoljenja za prebivanje, izdana družinskemu članu,

- dokazila, če obstajajo, da so osebe v sorodu,

- v nasprotnem primeru, kadar je potrebno, test DNK ali krvni test.

2. Zakonito prebivanje družinskega člana, ki ima priznan status begunca, v državi članici (člen 7)

Dokazno gradivo

- pismena potrditev informacij s strani druge države članice,

- izvlečki iz registrov,

- dovoljenja za prebivanje, izdana osebi, ki ima status begunca,

- dokazila, če obstajajo, da so osebe v sorodu,

- privolitev prizadetih oseb.

3. Prisotnost družinskega člana, ki prosi za azil, za čigar prošnjo v eni od držav članic še ni bila sprejeta prva odločitev (člen 8)

Dokazno gradivo

- pismena potrditev informacij s strani druge države članice,

- izvlečki iz registrov,

- dovoljenje za začasno prebivanje, izdano osebi za čas obravnavanja prošnje za azil,

- dokazila, če obstajajo, da so osebe v sorodu,

- v nasprotnem primeru, kadar je potrebno, test DNK ali krvni test,

- privolitev prizadetih oseb.

4. Veljavni dokumenti o prebivanju (člen 9(1) in (3) ali dokumenti o prebivanju, katerih veljavnost je pretekla pred manj kot dvemi leti (in datum začetka veljavnosti) (člen 9(4))

Dokazno gradivo

- dokumenti o prebivanju,

- izvlečki iz registrov tujcev ali podobnih registrov,

- poročila/potrditve informacij s strani države članice, ki je izdala dokument o prebivanju.

5. Veljavni vizumi (člen 9(2) in (3) ali vizumi, katerih veljavnost je pretekla pred manj kot šestimi meseci (in datum začetka veljavnosti) (člen 9(4))

Dokazno gradivo

- izdani vizum (veljaven ali potekel, kot je primerno),

- izvlečki iz registrov tujcev ali podobnih registrov,

- poročila/potrditve informacij s strani države članice, ki je izdala vizum.

6. Zakoniti vstop na ozemlje preko zunanje meje (člen 11)

Dokazno gradivo

- vstopni žig v potnem listu,

- izhodni žig države, ki meji na državo članico, ob upoštevanju poti, po kateri je potoval prosilec za azil in datuma prehoda meje,

- vozovnice, ki dokazujejo vstop preko zunanje meje,

- vstopni žig ali podobni zaznamek v potnem listu.

7. Nezakoniti vstop preko zunanje meje (člen 10(1))

Dokazno gradivo

- pozitivni rezultat, ki ga posreduje Eurodac po primerjavi prstnih odtisov prosilca s prstnimi odtisi, pridobljenimi v skladu s členom 8 uredbe o "Eurodacu",

- vstopni žig v ponarejenem ali predrugačenem potnem listu,

- izhodni žig države, ki meji na državo članico, ob upoštevanju poti, po kateri je potoval prosilec za azil in datuma prehoda meje,

- vozovnice, ki dokazujejo vstop preko zunanje meje,

- vstopni žig ali podobni zaznamek v potnem listu.

8. Bivanje v državi članici najmanj pet mesecev (člen 10(2))

Dokazno gradivo

- začasna dovoljenja za prebivanje, izdana za čas obravnavanja prošnje za dovoljenje za prebivanje,

- zahtevki o zapustitvi ozemlja ali odredba o izgonu, izdani v presledkih najmanj petih mesecev ali ki niso bili izvedeni,

- izvlečki iz evidence bolnišnic, zaporov, prostorov za pridržanje.

9. Zapustitev ozemlja držav članic (člen 16(3))

Dokazno gradivo

- izhodni žig,

- izvlečki iz registrov tretjih držav (ki dokazujejo prebivanje),

- vozovnice, ki dokazujejo odhod ali vstop preko zunanje meje,

- poročilo/potrditev s strani države članice, iz katere je prosilec za azil zapustil ozemlje držav članic,

- izhodni žig tretje države, ki meji na državo članico, ob upoštevanju poti, po kateri je potoval prosilec za azil in datuma prehoda meje.

II. Obveznost države članice, pristojne za obravnavanje prošnje za azil, da ponovno prevzame ali sprejme prosilca za azil

1. Postopek ugotavljanja pristojne države članice poteka v državi članici, v kateri je bila prošnja za azil vložena (člen 4(5))

Dokazno gradivo

- pozitivni rezultat, ki ga posreduje Eurodac po primerjavi prstnih odtisov prosilca s prstnimi odtisi, pridobljenimi v skladu s členom 4 uredbe o "Eurodacu",

- obrazec, ki ga je predložil prosilec za azil,

- uradno poročilo pristojnih organov,

- prstni odtisi, odvzeti v zvezi s prošnjo za azil,

- izvlečki iz ustreznih registrov in datotek,

- pisno poročilo pristojnih organov, da je bila prošnja vložena.

2. Prošnja za azil se obravnava ali je bila vložena že prej (člen 16(1)(c)(d) in (e))

Dokazno gradivo

- pozitivni rezultat, ki ga posreduje Eurodac po primerjavi prstnih odtisov prosilca s prstnimi odtisi, pridobljenimi v skladu s členom 4 uredbe o "Eurodacu",

- obrazec, ki ga je predložil prosilec za azil,

- uradno poročilo pristojnih organov,

- prstni odtisi, odvzeti v zvezi s prošnjo za azil,

- izvlečki iz ustreznih registrov in datotek,

- pisno poročilo pristojnih organov, da je bila prošnja vložena.

3. Zapustitev ozemlja držav članic (člen 4(5), člen 16(3))

Dokazno gradivo

- izhodni žig,

- izvlečki iz registrov tretjih držav (ki dokazujejo prebivanje),

- izhodni žig tretje države, ki meji na državo članico, ob upoštevanju poti, po kateri je potoval prosilec za azil in datuma prehoda meje,

- pisno dokazilo pristojnih organov, da je bil tujec dejansko izgnan.

4. Izgon iz ozemlja držav članic (člen 16(4))

Dokazno gradivo

- pisno dokazilo pristojnih organov, da je bil tujec dejansko izgnan,

- izhodni žig,

- potrditev informacije o izgonu s strani tretje države.

SEZNAM B POSREDNI DOKAZI

I. Postopek ugotavljanja države, pristojne za obravnavanje prošnje za azil

1. Prisotnost družinskega člana (oče, mati, skrbnik) prosilca za azil, ki je mladoletnik brez spremstva (člen 6)

Indicijski dokazi [1]

- preverljive informacije, ki jih posreduje prosilec za azil,

- izjave prizadetih družinskih članov,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR).

2. Zakonito bivanje družinskega člana, ki ima priznan status begunca, v državi članici (člen 7)

Indicijski dokazi

- preverljive informacije, ki jih posreduje prosilec za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR).

3. Prisotnost družinskega člana, ki prosi za azil, za čigar prošnjo v eni od držav članic še ni bila sprejeta prva odločitev (člen 8)

Indicijski dokazi

- preverljive informacije, ki jih posreduje prosilec za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR).

4. Veljavni dokumenti o prebivanju (člen 9(1) in (3)) ali dokumenti o prebivanju, katerih veljavnost je pretekla pred manj kot dvema letoma (in datum začetka veljavnosti) (člen 9(4))

Indicijski dokazi

- podrobne in preverljive izjave prosilca za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

- poročila/potrditve informacij s strani države članice, ki ni izdala dovoljenja za prebivanje.

- poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.

5. Veljavni vizumi (člen 9(2) in (3)) ali vizumi, katerih veljavnost je pretekla pred manj kot šestimi meseci (in datum začetka veljavnosti) (člen 9(4))

Indicijski dokazi

- podrobne in preverljive izjave prosilca za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

- poročila/potrditve informacij s strani države članice, ki ni izdala dovoljenja za prebivanje.

- poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.

6. Zakoniti vstop na ozemlje preko zunanje meje (člen 11)

Indicijski dokazi

- podrobne in preverljive izjave prosilca za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

- poročila/potrditev informacij s strani druge države članice ali tretje države,

- poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.

- prstni odtisi, razen kadar so pristojni organi odvzeli prstne odtise ob prehodu zunanje meje. V tem primeru predstavljajo neposredni dokaz, kot je opredeljeno v seznamu A,

- vozovnice,

- hotelski računi,

- izkaznice za vstop v zasebne ustanove v državah članicah,

- kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd.,

- informacije, ki dokazujejo, da je prosilec za azil uporabljal storitve turistične agencije,

- drugi podobni posredni dokazi.

7. Nezakoniti vstop na ozemlje preko zunanje meje (člen 10(1))

Indicijski dokazi

- podrobne in preverljive izjave prosilca za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

- poročila/potrditev informacij s strani druge države članice ali tretje države,

- poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

- prstni odtisi, razen kadar so pristojni organi odvzeli prstne odtise ob prehodu zunanje meje. V tem primeru predstavljajo neposredni dokaz, kot je opredeljeno v seznamu A,

- vozovnice,

- hotelski računi,

- izkaznice za vstop v zasebne ustanove v državah članicah,

- kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd.,

- informacije, ki dokazujejo, da je prosilec za azil uporabljal storitve vodnika ali turistične agencije,

- drugi podobni posredni dokazi.

8. Bivanje v državi članici najmanj pet mesecev (člen 10(2))

Indicijski dokazi

- podrobne in preverljive izjave prosilca za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

- poročila/potrditev informacij s strani nevladne organizacije, kot je organizacija, ki nudi nastanitev pomoči potrebnim,

- poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

- prstni odtisi,

- vozovnice,

- hotelski računi,

- izkaznice za vstop v zasebne ustanove v državah članicah,

- kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd.,

- informacije, ki dokazujejo, da je prosilec za azil uporabljal storitve vodnika ali turistične agencije,

- drugi podobni posredni dokazi.

9. Zapustitev ozemlja držav članic (člen 16(3))

Indicijski dokazi

- podrobne in preverljive izjave prosilca za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

- poročila/potrditev informacij s strani druge države članice,

- člen 3(7) in člen 10(3): izhodni žig, kadar je prosilec za azil zapustil ozemlje držav članic za več kot tri mesece,

- poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

- prstni odtisi, razen kadar so pristojni organi odvzeli prstne odtise ob prehodu zunanje meje. V tem primeru predstavljajo neposredni dokaz, kot je opredeljeno v seznamu A,

- vozovnice,

- hotelski računi,

- kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd. v tretji državi,

- informacije, ki dokazujejo, da je prosilec za azil uporabljal storitve vodnika ali turistične agencije,

- drugi podobni posredni dokazi.

II. Obveznost države članice, pristojne za obravnavanje prošnje za azil, da ponovno prevzame ali sprejme prosilca za azil

1. Postopek ugotavljanja pristojne države članice poteka v državi članici, v kateri je bila prošnja za azil vložena (člen 4(5))

Indicijski dokazi

- preverljive izjave prosilca za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

- poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

- poročila/potrditev informacij s strani druge države članice.

2. Prošnja za azil se obravnava ali je bila vložena že prej (člen 16(1)(c)(d) in (e))

Indicijski dokazi

- preverljive izjave prosilca za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

- poročila/potrditev informacij s strani druge države članice.

3. Zapustitev ozemlja držav članic (člen 4(5), člen 16(3))

Indicijski dokazi

- podrobne in preverljive izjave prosilca za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

- poročila/potrditev informacij s strani druge države članice,

- izhodni žig, kadar je prosilec za azil zapustil ozemlje držav članic za več kot tri mesece,

- poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

- prstni odtisi, razen kadar so pristojni organi odvzeli prstne odtise ob prehodu zunanje meje. V tem primeru predstavljajo neposredni dokaz, kot je opredeljeno v seznamu A,

- vozovnice,

- hotelski računi,

- kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd. v tretji državi,

- informacije, ki dokazujejo, da je prosilec za azil uporabljal storitve vodnika ali turistične agencije,

- drugi podobni posredni dokazi.

4. Izgon iz ozemlja držav članic (člen 16(4))

Indicijski dokazi

- preverljive izjave prosilca za azil,

- poročila/potrditev informacij s strani mednarodne organizacije kot je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR),

- izhodni žig, kadar je prosilec za azil zapustil ozemlje držav članic za več kot tri mesece,

- poročila/potrditev informacij s strani družinskih članov, sopotnikov itd.,

- prstni odtisi, razen kadar so pristojni organi odvzeli prstne odtise ob prehodu zunanje meje. V tem primeru predstavljajo neposredni dokaz, kot je opredeljeno v seznamu A,

- vozovnice,

- hotelski računi,

- kartice za naročanje pri zdravnikih, zobozdravnikih itd.,

- informacije, ki dokazujejo, da je prosilec za azil uporabljal storitve vodnika ali turistične agencije,

- drugi podobni posredni dokazi.

[1] Tem indicijskim dokazom mora vedno slediti neposredni dokaz, opredeljen v seznamu A.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA V

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------