52018AR3891

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018AR3891 - EN

Document 52018AR3891

Help

Mnenje Evropskega odbora regij – Obzorje Evropa: deveti okvirni program za raziskave in inovacije

COR 2018/03891

UL C 461, 21.12.2018, p. 79–124 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

21.12.2018

Uradni list Evropske unije

C 461/79

Mnenje Evropskega odbora regij – Obzorje Evropa: deveti okvirni program za raziskave in inovacije

(2018/C 461/11)

Glavni poročevalec:

Christophe CLERGEAU (FR/PES), član regionalnega sveta, Pays-de-la-Loire

Referenčna dokumenta:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov

(COM(2018) 435 final – 2018/0224 (COD))

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa

(COM(2018) 436 final – 2018/0225 (COD))

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov

(COM(2018) 435 final – 2018/00224 (COD))

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi Unija dosegla znanstveni, gospodarski in družbeni vpliv ob prizadevanju za dosego tega najvišjega smotra, bi morala vlagati v raziskave in znanje preko programa Obzorje Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) in tako podpirati ustvarjanje in širjenje visokokakovostnega znanja in tehnologij, krepiti vpliv raziskav in inovacij na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, podpirati uvajanje inovativnih rešitev v industriji in družbi za reševanje globalnih izzivov in industrijske konkurenčnosti; spodbujati bi morala vse oblike inovacij, tudi prodorne inovacije, in krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg ter omogočati čim boljše dosežke takih vlaganj za večji vpliv v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru.

Da bi Unija dosegla znanstveni, gospodarski, družbeni in teritorialni vpliv ob prizadevanju za dosego tega najvišjega smotra, bi morala vlagati v raziskave in znanje preko programa Obzorje Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) in tako podpirati ustvarjanje in širjenje visokokakovostnega znanja in tehnologij, krepiti vpliv raziskav in inovacij na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, podpirati uvajanje inovativnih rešitev v industriji in družbi za reševanje globalnih izzivov in industrijske konkurenčnosti; spodbujati bi morala vse oblike inovacij, tudi prodorne inovacije, in krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg ter omogočati čim boljše dosežke takih vlaganj za večji vpliv v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „Odprta znanost“, bi bilo treba določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti. Raziskovalni program bi bilo treba določiti v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo. Raziskave bi bilo treba financirati glede na odličnost.	Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „Odprta znanost“, bi bilo treba določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti. Raziskovalni program bi bilo treba določiti v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo. Raziskave bi bilo treba financirati glede na odličnost in pričakovane učinke .

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Program bi moral podpirati raziskave in inovacije na povezan način in upoštevati vse ustrezne predpise Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno s poskusnim razvojem, bi bilo treba izvajati v skladu s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje (OECD), koncept inovacij pa bi se moral uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sicer s širšim pristopom, ki zajema družbene inovacije.

Opredelitve pojmov OECD glede v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti (TRL) bi se morale še naprej, kot v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020, upoštevati pri razvrščanju tehnoloških raziskav, razvoja izdelka, predstavitvenih dejavnosti in opredelitve vrst ukrepov, ki so na voljo v razpisih za zbiranje predlogov. Nepovratnih sredstev naj se načeloma ne bi dodeljevalo za ukrepe, kjer dejavnosti presegajo TRL 8. Program dela za razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ bi lahko omogočal dodelitev nepovratnih sredstev za potrditev izdelkov v velikem obsegu in za tržno replikacijo.

Program bi moral podpirati raziskave in vse oblike inovacij na povezan način in upoštevati vse ustrezne predpise Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno s poskusnim razvojem, bi bilo treba izvajati v skladu s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje (OECD), koncept inovacij pa bi se moral uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sicer s širšim pristopom, ki zajema družbene inovacije. Opredelitve pojmov OECD glede v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti (TRL) bi se morale še naprej, kot v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020, upoštevati pri razvrščanju tehnoloških raziskav, razvoja izdelka, predstavitvenih dejavnosti in opredelitve vrst ukrepov, ki so na voljo v razpisih za zbiranje predlogov. Program dela za razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ bi lahko omogočal dodelitev nepovratnih sredstev za potrditev izdelkov v velikem obsegu in za tržno replikacijo.

Obrazložitev

Možnosti dodeljevanja nepovratnih sredstev se ne sme izključiti v fazah, ki so najbliže dajanju na trg.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Program bi si moral prizadevati za sinergije z drugimi programi Unije, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja Unije, so možni prenosi iz drugih programov Unije v program Obzorje Evropa. V takih primerih bodo zanje veljala pravila programa Obzorje Evropa.

Pri strateškem načrtovanju programa Obzorje Evropa si je treba prizadevati za sinergije z drugimi programi Unije, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja – ob upoštevanju nacionalnih strategij in strategij pametne specializacije (S3) – do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja Unije, je mogoče sredstva dopolniti z javnimi regionalnimi in nacionalnimi sredstvi, možni pa so tudi prenosi iz drugih programov Unije v program Obzorje Evropa v skladu z obstoječimi strategijami pametne specializacije . V takih primerih bodo zanje veljala pravila programa Obzorje Evropa.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi dosegli največji možni učinek financiranja Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike EU, bi moral program Obzorje Evropa vstopati v evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja. Med takimi partnerji so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ter organizacije civilne družbe, kot so ustanove, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, če je mogoče želene vplive doseči v partnerstvu učinkoviteje, kot bi jih dosegla Unija sama.

Da bi dosegli največji možni učinek financiranja Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike EU, bi moral program Obzorje Evropa vstopati v evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja. Med takimi partnerji so industrija, raziskovalne organizacije, univerze, regije in mesta, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ter organizacije civilne družbe, kot so ustanove, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, če je mogoče želene vplive doseči v partnerstvu učinkoviteje, kot bi jih dosegla Unija sama.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 19

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Steber „Odprte inovacije“ bi moral vzpostaviti niz ukrepov za celovito podporo potrebam podjetnikov in podjetništva, ki bi omogočili nastajanje in pospeševanje prodornih inovacij za hitro rast trga. Pritegniti bi moral inovativna podjetja s potencialom za razširitev na mednarodni ravni / ravni EU in ponuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganja, tudi z zasebnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Ta steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in evropske inovacijske ekosisteme nasploh , zlasti s sofinanciranjem partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij.

Steber „Odprte inovacije“ bi moral vzpostaviti niz ukrepov za celovito podporo potrebam inovatorjev, podjetnikov in podjetništva, ki bi omogočili nastajanje in pospeševanje prodornih inovacij za hitro rast trga. Pritegniti bi moral inovativna podjetja s potencialom za razširitev na mednarodni ravni / ravni EU in ponuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganja, tudi z zasebnimi in javnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Ta steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in inovacijske ekosisteme na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni , zlasti s sofinanciranjem partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij.

Obrazložitev

Cilji stebra „Odprte inovacije“ morajo bolj jasno odražati ciljno skupino, v kateri niso samo podjetniki, in možnost vključitve javnih vlagateljev pod enakimi pogoji kot zasebnih.

Predlog spremembe 7

Člen 2(3): doda se besedilo

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

„regionalni inovacijski ekosistemi in inovacijska središča“ združujejo javne in zasebne akterje iz omrežij četverne vijačnice (univerze, industrijo, oblikovalce politike in civilno družbo) na lokalni in regionalni ravni. Ti akterji v tesni povezavi z državljani in njihovimi potrebami na lokalni ravni usklajujejo raziskave, inovacije in usposabljanje ter pospešujejo medsebojno izmenjavo rezultatov, prenos znanja, inovacije in razvoj novih gospodarskih dejavnosti in storitev, ki ustvarjajo trajnostna delovna mesta, s čimer se rezultati raziskav in inovacij čim bolj približajo družbi in trgu;

Obrazložitev

Potrebna je uradna opredelitev „regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč“, ki zajema dejanske razmere mest in regij, da bi jih dejansko upoštevali in priznavali v celotnem programu Obzorje Evropa.

Predlog spremembe 8

Člen 2(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
„naloga“ pomeni portfelj ukrepov, katerih namen je doseganje merljivega cilja v danem časovnem okviru in vpliva na znanost in/ali tehnologijo, družbo in državljane, ki ga ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi;	„naloga“ pomeni portfelj ukrepov, katerih namen je doseganje merljivega cilja v danem časovnem okviru in vpliva na znanost in/ali tehnologijo, družbo in državljane ter njihova mesta in regije , ki ga ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi;

Predlog spremembe 9

Člen 3(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, družbenega in gospodarskega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje njene konkurenčnosti, tudi v industriji , uresničevanje strateških prednostnih nalog EU in prispevek k obravnavi svetovnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja.

Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, družbenega, gospodarskega in teritorialnega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje konkurenčnosti posameznih držav članic, njihovih regij in tudi njihove industrije, zlasti s prispevanjem k izgradnji družbe znanja in inovacij , uresničevanje strateških prednostnih nalog EU in prispevek k obravnavi svetovnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja.

Predlog spremembe 10

Člen 3(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)	krepitev vpliva raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik Unije in podpora uvajanja inovativnih rešitev v industriji in družbi za obravnavo svetovnih izzivov ;

(b)	krepitev vpliva raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik Unije, podpora uvajanja inovativnih rešitev v industriji in družbi ter njihovo razširjanje po EU, državah članicah in njihovih regijah, da bi odgovorili na lokalne in svetovne izzive ;

Predlog spremembe 11

Člen 6(6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izvajanje posebnega programa temelji na preglednem in strateškem večletnem načrtovanju dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti pri stebru „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, po opravljenih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi o prednostnih nalogah, primernih vrstah ukrepov in oblik izvajanja, ki naj se uporabljajo. Tako bo zagotovljena skladnost z drugimi ustreznimi programi Unije.

Izvajanje posebnega programa temelji na preglednem in strateškem večletnem načrtovanju dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti pri stebru „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, po opravljenih posvetovanjih z državami članicami, Evropskim parlamentom, lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zainteresiranimi stranmi in civilno družbo o prednostnih nalogah, primernih vrstah ukrepov in oblik izvajanja, ki naj se uporabljajo. Tako bo zagotovljena skladnost z drugimi ustreznimi programi Unije , pa tudi upoštevanje nacionalnih strateških prioritet in pametne specializacije .

Obrazložitev

Strateško načrtovanje bo v središču prihodnjega upravljanja programa, zato je treba vanj vključiti lokalne in regionalne oblasti in upoštevati strategije pametne specializacije.

Predlog spremembe 12

Člen 6(9)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Program zagotavlja učinkovito spodbujanje enakosti spolov in vidika spolov v vsebini raziskav in inovacij. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov – glede na stanje na zadevnem področju raziskav in inovacij – v ocenjevalnih odborih in organih, kot so strokovne skupine.

V skladu s členom 349 PDEU bi moral program upoštevati značilnosti najbolj oddaljenih regij v skladu s sporočilom Komisije Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU, ki ga je Svet potrdil 12. aprila 2018 .

Obrazložitev

V uvodni izjavi 27 predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa je izrecno navedeno, da so posebni ukrepi v korist najbolj oddaljenih regij upravičeni in da mora program upoštevati njihove posebne značilnosti. V členih pa najbolj oddaljene regije sploh niso omenjene.

Predlog spremembe 13

Člen 7(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Naloge:

(a)	imajo jasno dodano vrednost EU in prispevajo k doseganju prednostnih nalog Unije;

(a)	imajo jasno dodano vrednost EU in prispevajo k doseganju prednostnih nalog Unije;

(b)	so drzne in navdihujoče, zato imajo velik družbeni ali gospodarski pomen;

(b)	so drzne in navdihujoče, zato imajo velik družbeni ali gospodarski pomen;

(c)	navajajo jasno usmeritev ter so osredotočeni, merljivi in časovno omejeni;

(c)	navajajo jasno usmeritev ter so osredotočeni, merljivi in časovno omejeni;

(d)	so osredotočeni na ambiciozne, vendar realistične raziskovalne in inovacijske dejavnosti;

(d)	so osredotočeni na ambiciozne, vendar realistične raziskovalne in inovacijske dejavnosti;

(e)	spodbujajo dejavnosti med disciplinami, sektorji in akterji;

(e)	spodbujajo dejavnosti med disciplinami, sektorji in akterji;

(f)	so odprti za več rešitev od spodaj navzgor.

(f)	so odprti za več rešitev od spodaj navzgor;

(g)	prispevajo h krepitvi evropskega raziskovalnega prostora in izvajanju strategij pametne specializacije .

Predlog spremembe 14

Člen 8(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Del programa Obzorje Evropa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih je lahko v kateri koli od naslednjih oblik:	Več delov programa Obzorje Evropa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih je lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

Predlog spremembe 15

Člen 7: nov odstavek 4

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Naloge morajo biti pripravljene v okviru odprtega in vključujočega postopka, ki združuje vse zainteresirane strani na lokalni, regionalni, evropski in svetovni ravni.

Predlog spremembe 16

Člen 9(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(c)	13 500 000 000 EUR za steber III „Odprte inovacije“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(c)	13 500 000 000 EUR za steber III „Odprte inovacije“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(1)	10 500 000 000 EUR za Evropski svet za inovacije, vključno z največ 500 000 000 EUR za evropske inovacijske ekosisteme;

(1)

10 500 000 000 EUR za Evropski svet za inovacije, vključno s 500 000 000 EUR za evropske inovacijske ekosisteme ter 1 500 000 000 EUR, prenesenih iz stebra II za porabo za ustrezna tematska področja. Najmanj 1 000 000 000 EUR je treba porabiti za sofinanciranje skupnih programov podpore MSP, zlasti za postopne inovacije ;

(2)	3 000 000 000 EUR za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT);

(2)	3 000 000 000 EUR za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT);

Obrazložitev

Podpora evropskim inovacijskim ekosistemom bo predvsem namenjena regionalnim inovacijskim ekosistemom in inovacijskim središčem. Predvideni znesek je pogojen, kar ni sprejemljivo, in premajhen, da bi imel večji učinek na splošno ali na lokalni in regionalni ravni. Povečanje proračuna za te dejavnosti bi lahko regijam omogočilo ustrezno vključenost v prihodnji okvirni program s sprejetjem srednjeročnih strukturnih strategij, ki so bistvene za povečanje inovacijske zmogljivosti EU.

Predlog spremembe 17

Člen 9(8)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, ki jih je mogoče prenesti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) xx/xx (…uredba o skupnih določbah), se lahko na njihovo zahtevo prenesejo na Program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.

Obrazložitev

Besedilo prestaviti v člen 11.

Predlog spremembe 18

Člen 11

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Program Obzorje Evropa bi se moral izvajati v sinergiji z drugimi programi EU. Za dodatno in kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa bi morala veljati enaka pravila kot za ta program.

Če je primerno, se lahko pripravijo skupni razpisi z drugimi programi EU, pri čemer veljajo pravila za udeležbo enega od programov. Če ti ukrepi spadajo na področje uporabe programa Obzorje Evropa, veljajo njegova pravila za vse finančne vire.

Ukrepi, ki jim je bil podeljeno potrdilo o pečatu odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:

2. Ukrepi, ki jim je bil podeljeno potrdilo o pečatu odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:

(a)	bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru Programa,

(a)	bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru Programa,

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov,

(b)	izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov,

(c)	jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov,

(c)	jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov,

lahko prejmejo podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropski kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) xx/xx (uredba o skupnih določbah) in člena [8] Uredbe (EU) xx/xx (financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike), če so taki ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki daje podporo.

3. Za ukrepe, navedene v členu 8, ki se izvajajo v okviru evropskih partnerstev, se lahko namenijo tudi sredstva iz drugih programov EU, držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti, veljajo lahko pravila za udeležbo enega od programov. Če ti ukrepi spadajo na področje uporabe programa Obzorje Evropa, veljajo lahko njegova pravila za vse finančne vire, ob upoštevanju Smernic Skupnosti o državni pomoči.

4. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, ki jih je mogoče prenesti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) xx/xx (…uredba o skupnih določbah), se lahko na zahtevo organa upravljanja

(a)	bodisi prenesejo na Obzorje Evropa – Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Ti viri se namenijo v korist regije zadevnega organa upravljanja, v skladu s členoma 18(7) in 19(1)(2);

(b)

bodisi velja, da se prenesejo na Obzorje Evropa, če jih je organ upravljanja dodelil neposredno skupnemu programu, ki se sofinancira s sredstvi za Obzorje Evropa. V skladu s pravili za Obzorje Evropa se lahko tretjim osebam podelijo subvencije v okviru skupnega programa, ki se tako sofinancira, ob upoštevanju Smernic Skupnosti o državni pomoči.

Obrazložitev

Staro razpravo o sinergijah je treba zaključiti in določiti jasna in celovita pravila, ki bodo omogočala učinkovito kombinacijo finančnih virov, ne samo podeljevanje pečata odličnosti, in polno izkoriščanje potenciala evropskih partnerstev. Ta pravila pa morajo biti tudi prilagodljiva in regijam omogočati, da se hitro odzovejo in prilagodijo pobudam ter razvoju evropskega ekosistema. Ta cilj se lahko doseže s predlagano spremembo, s katero se organom upravljanja omogoči virtualni prenos prek neposredne dodelitve finančnih sredstev programu, ki se sofinancira z okvirnim programom in pri katerem želijo sodelovati, ne da bi morali pripraviti predhodni načrt in dejanski prenos.

Predlog spremembe 19

Člen 20(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
S programom dela se določijo razpisi, v katerih se podeli „pečat odličnosti“. Na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti.	S programom dela se določijo razpisi, v katerih se podeli „pečat odličnosti“. Za podelitev pečata odličnosti je potrebno soglasje vložnika, da se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti.

Predlog spremembe 20

Člen 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če se s prispevki ne krijejo isti stroški. Pravila vsakega programa Unije, ki daje prispevek, se upoštevajo sorazmerno z višino prispevka. Kumulativno financiranje ukrepa ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo.

Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če se s prispevki ne krijejo isti stroški.

Če se ti prispevki dodelijo skupno za kritje istih dejavnosti in s tem povezanih stroškov:

(a)

bi se moral ta ukrep izvajati na podlagi istih pravil glede izvajanja in upravičenosti.

Kumulativno financiranje ukrepa ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo;

(b)	veljajo za izvajanje ukrepa pravila programa, iz katerega se krije večji del stroškov, v skladu s pravili Smernic Skupnosti o državni pomoči v primeru, določenem v članu 11(4)(b) .

Predlog spremembe 21

Člen 30

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Za vse dejavnosti, ki se financirajo, se uporablja enotna stopnja financiranja za posamezni ukrep. Najvišja stopnja se določi v programu dela.

2. Program lahko povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, razen za:

(a)	ukrepe na področju inovacij: do 70 % skupnih upravičenih stroškov, razen za neprofitne pravne subjekte, katerim lahko Program povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov;

(a)	ukrepe na področju inovacij: do 70 % skupnih upravičenih stroškov, razen za neprofitne pravne subjekte, katerim lahko Program povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov;

(b)	ukrepe sofinanciranja programa: najmanj 30 % skupnih upravičenih stroškov, v ugotovljenih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 70 %.

(b)	ukrepe sofinanciranja programa: najmanj 50 % skupnih upravičenih stroškov, v ugotovljenih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 70 %.

3. Stopnje financiranja iz tega člena se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek.

Obrazložitev

Usklajenost z načelom sofinanciranja.

Predlog spremembe 22

Člen 43(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1. Upravičenec Pospeševalca EIC mora biti pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državi članici ali pridruženi državi. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca.

2. En sam sklep o dodelitvi obsega in zagotavlja vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja EIC.

3. Predloge ocenjujejo na podlagi njihove ustreznosti neodvisni strokovnjaki, izberejo pa se v okviru letnega javnega razpisa s presečnimi datumi, ki temelji na členih 24–26 ob upoštevanju odstavka 4.

4. Merila za dodelitev so:

—	odličnost;

—

vpliv;

—	stopnja tveganja ukrepa in potreba po podpori Unije.

4. Merila za dodelitev so:

—	odličnost,

—

vpliv,

—	stopnja tveganja ukrepa , kakovost spremljanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni in potreba po podpori Unije.

Obrazložitev

Čeprav morajo podjetja, ki so upravičenci Pospeševalca, nastopati na velikem trgu, njihov uspeh ni odvisen le od finančne strukture, temveč tudi od njihovega spremljanja v okviru ugodnega ekosistema na evropski, nacionalni in lokalni ravni.

Predlog spremembe 23

Priloga I – Splošne smernice za dejavnosti – del (3), točka (b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

Evropski inovacijski ekosistemi

Področja ukrepanja: povezovanje z regionalnimi in nacionalnimi akterji na področju inovacij ter podpora izvajanju skupnih čezmejnih inovacijskih programov držav članic in pridruženih držav , od izboljšanja mehkih veščin za inovacije do ukrepov na področju raziskav in inovacij, da se poveča učinkovitost evropskega inovacijskega sistema. To se bo dopolnjevalo s podporo ESRR za inovacijske ekosisteme in medregionalna partnerstva, povezana s tematiko pametne specializacije.

(b)

Evropski inovacijski ekosistemi

Področja ukrepanja: povezovanje z regionalnimi in nacionalnimi akterji na področju inovacij ter podpora akterjem v regionalnih inovacijskih ekosistemih in inovacijskih središčih pri izvajanju čezmejnih inovacijskih programov ter državam članicam in pridruženim državam pri izvajanju skupnih čezmejnih inovacijskih programov, od izboljšanja mehkih veščin za inovacije do ukrepov na področju raziskav in inovacij, da se poveča učinkovitost evropskega inovacijskega sistema. To se bo dopolnjevalo s podporo ESRR za inovacijske ekosisteme in medregionalna partnerstva, povezana s tematiko pametne specializacije.

Obrazložitev

Nujno, da bi omogočili financiranje medregionalnih projektov.

Predlog spremembe 24

Priloga II – Vrste ukrepov – 6. alinea

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

—

ukrep sofinanciranja programa: ukrep za zagotovitev skupnega financiranja programa dejavnosti, ki jih določijo in/ali izvajajo subjekti, ki upravljajo in/ali financirajo programe raziskav in inovacij in ne spadajo med organe financiranja Unije. Tak program dejavnosti lahko podpira mreženje in usklajevanje, raziskave, inovacije, pilotne ukrepe ter ukrepe na področju inovacij in uvajanja na trgu, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ozaveščanje in komuniciranje, razširjanje in izkoriščanje ali kombinacije teh ukrepov, ki jih neposredno izvajajo navedeni subjekti ali tretje osebe, katerim lahko program zagotovi vse oblike ustrezne finančne podpore, kot so nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila ter kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa;

—

ukrep sofinanciranja programa: ukrep za zagotovitev skupnega financiranja programa dejavnosti, ki jih določijo in/ali izvajajo subjekti, ki upravljajo in/ali financirajo programe raziskav in inovacij in ne spadajo med organe financiranja Unije. Tovrstni ukrepi bi lahko podpirali programe dela regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč ter njihovo sodelovanje. Tak program dejavnosti lahko podpira mreženje in usklajevanje, raziskave, inovacije, pilotne ukrepe ter ukrepe na področju inovacij in uvajanja na trgu, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ozaveščanje in komuniciranje, razširjanje in izkoriščanje ali kombinacije teh ukrepov, ki jih neposredno izvajajo navedeni subjekti ali tretje osebe, katerim lahko program zagotovi vse oblike ustrezne finančne podpore, kot so nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila ter kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa;

Obrazložitev

Nujno, da bi omogočili financiranje medregionalnih projektov.

Predlog spremembe 25

Priloga III – Partnerstva – del (1), točka (a)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
dokazi, da je evropsko partnerstvo učinkovitejše pri doseganju zadevnih ciljev Programa, predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih vplivov za EU in njene državljane, zlasti na področju svetovnih izzivov ter ciljev raziskav in inovacij, izboljšanja konkurenčnosti EU in prispevka h krepitvi Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora ter mednarodnih zavez;	dokazi, da je evropsko partnerstvo še posebej učinkovito pri doseganju zadevnih ciljev Programa, predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih vplivov za EU in njene državljane, zlasti na področju svetovnih izzivov ter ciljev raziskav in inovacij, izboljšanja konkurenčnosti EU in prispevka h krepitvi Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora ter mednarodnih zavez;

Obrazložitev

Sedanje besedilo je zelo restriktivno in bi lahko močno omejilo področje delovanja evropskih partnerstev.

Predlog spremembe 26

Priloga IV – Sinergije z drugimi programi – točka 4(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sinergije z Evropskim socialnim skladom+ (ESS+) bodo zagotovile, da:

(a)	bo ESS+ lahko vključeval in širil inovativne izobraževalne programe, ki jih podpira Program, tudi preko nacionalnih ali regionalnih programov, da bi ljudi opremili z znanji, spretnostmi in kompetencami, ki so potrebne za delovna mesta prihodnosti;

Sinergije z Evropskim socialnim skladom+ (ESS+) bodo zagotovile, da:

(a)	bo ESS+ lahko vključeval in širil inovativne izobraževalne programe, ki jih podpira Program, tudi preko nacionalnih, regionalnih ali medregionalnih programov, da bi ljudi opremili z znanji, spretnostmi in kompetencami, ki so potrebne za delovna mesta prihodnosti;

Predlog spremembe 27

Priloga IV – Sinergije z drugimi programi – točka 6(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

6.	Sinergije s Programom digitalna Evropa (DEP) bodo zagotovile, da:

6.	Sinergije s Programom digitalna Evropa (DEP) bodo zagotovile, da:

(a)	bodo vrsta ukrepov, ki jih je treba podpreti, njihovi pričakovani neposredni učinki in intervencijska logika različni in se bodo dopolnjevali, čeprav se več tematskih področij, ki jih obravnavata Program in DEP, prekriva;

(a)	bodo vrsta ukrepov, ki jih je treba podpreti, njihovi pričakovani neposredni učinki in intervencijska logika različni in se bodo dopolnjevali, čeprav se več tematskih področij, ki jih obravnavata Program in DEP, prekriva;

(b)

bodo potrebe po raziskavah in inovacijah, ki so povezane z digitalnimi vidiki, ugotovljene in določene v načrtih strateških raziskav in inovacij Obzorja Evropa; mednje spadajo tudi raziskave in inovacije na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, pri katerih se digitalne tehnologije kombinirajo z drugimi omogočitvenimi tehnologijami in netehnološkimi inovacijami; bo zagotovljena podpora za širitev podjetij, ki uvajajo prodorne inovacije, od katerih bodo številne združevale digitalne in fizične tehnologije; vključitev digitalnih tehnologij v celotni steber „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“; podpora digitalnim raziskovalnim infrastrukturam;

(b)

Predlog spremembe 28

Priloga V – Ključni kazalniki za pot do učinka, str. 17 – na koncu se doda nov odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Kazalniki za pot do teritorialnega učinka

Program bi moral imeti vpliv na razvoj in gospodarske spremembe na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter prispevati h krepitvi tehnološke baze EU in njeni konkurenčnosti.

(glej spodnjo razpredelnico, ki je sestavni del tega predloga spremembe)

Za teritorialni učinek

Kratkoročni

Srednjeročni

Dolgoročni

Prispevek k rasti in gospodarskim spremembam v mestih in regijah

Sinergije med finančnimi viri

znesek sofinanciranja iz javnih in zasebnih virov, zbranih v okviru projektov OP pred, med in po njegovem izvajanju

Prispevek k strateškim prednostnim nalogam

delež projektov iz OP, ki prispevajo k pametni specializaciji na regionalni in nacionalni ravni

Prispevek k rasti in gospodarskim spremembam

ustanavljanje podjetij in rast tržnih deležev v sektorjih pametne specializacije ekosistemov

Razširjanje in uporaba raziskav in inovacij v mestih in regijah v korist državljanov

Sprejetje

delež raziskav in inovacij na podlagi OP, ki so ga sprejeli akterji lokalnih in regionalnih skupnosti, zlasti v javnem sektorju

Posredovanje

število izvedenih inovacij, ki so ob podpori javnega sektorja posredovane vsem partnerjem v posameznih mestih in regijah

Razširjanje

razširjanje in vpliv inovacij na druga meta in regije

Podpora razvoja in naložb v mreže odličnosti in inovacijska središča

Sodelovanje med regionalnimi inovacijskimi ekosistemi in inovacijskimi središči ter središči odličnosti v EU

število ali delež projektov, financiranih z OP, ki so privedli do nadaljnjega sodelovanja med subjekti različnih mest in regij ter akterji s teh področij

Razvoj regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč

ocena učinkov sodelovanja na podlagi rezultatov, financiranih z OP, na razvoj regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč

Prispevek k zmanjšanju inovacijskega prepada

ocena vseh učinkov na podlagi rezultatov, financiranih z OP, na zmanjšanje inovacijskega prepada v EU

Obrazložitev

Izrecna navedba kazalnikov teritorialnega učinka poleg drugih ključnih kazalnikov poti do učinka, ki jih je predlagala Komisija. Ta predlog je v skladu z besedilom v Prilogi V (naslov, besedilo in tabela), kot ga je predlagala Komisija.

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa

(COM(2018) 436 final – 2018/00225 (COD))

Predlog spremembe 29

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ker bi morale raziskave in inovacije pomembno prispevati k obravnavanju izzivov pri hrani, kmetijstvu, razvoju podeželja in biogospodarstvu ter za izkoriščanje ustreznih raziskovalnih in inovacijskih priložnosti v tesni sinergiji s skupno kmetijsko politiko, bodo ustrezni ukrepi iz posebnega programa za sklop „Hrana in naravni viri“ v obdobju 2021–2027 podprti z 10 milijardami EUR.

Ker bi morale raziskave in inovacije pomembno prispevati k obravnavanju izzivov pri hrani, kmetijstvu, razvoju podeželja , pomorstvu, ribištvu in biogospodarstvu ter za izkoriščanje ustreznih raziskovalnih in inovacijskih priložnosti v tesni sinergiji s skupno kmetijsko politiko , celostno pomorsko politiko in skupno ribiško politiko bodo ustrezni ukrepi iz posebnega programa za sklop „Hrana in naravni viri“ v obdobju 2021–2027 podprti z 10 milijardami EUR.

Obrazložitev

Pomorstvo in ribištvo sta ključna sektorja za EU, zato ju je treba omeniti.

Predlog spremembe 30

Nova uvodna izjava (7a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(7a)

Glede na velike izzive v pomorski politiki za zaposlovanje (modro gospodarstvo), kakovost okolja in boj proti podnebnim spremembam, bodo ti izzivi horizontalna prednostna naloga programa in predmet posebnega spremljanja, zanje pa določen tudi poseben cilj uporabe programa v okviru strateškega načrtovanja.

Predlog spremembe 31

Člen 2

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Operativni cilji posebnega programa so:

(a)	krepitev in širjenje odličnosti;

(a)	krepitev in širjenje odličnosti;

(b)	povečanje sodelovanja med različnimi sektorji in disciplinami;

(b)	povečanje sodelovanja med različnimi sektorji in disciplinami;

(c)	povezovanje in razvoj raziskovalnih infrastruktur po Evropskem raziskovalnem prostoru;

(c)	povezovanje in razvoj raziskovalnih infrastruktur po Evropskem raziskovalnem prostoru;

(d)	krepitev mednarodnega sodelovanja;

(d)	krepitev mednarodnega sodelovanja;

(e)	pritegniti, usposobiti in zadržati raziskovalce in inovatorje v Evropskem raziskovalnem prostoru, tudi z mobilnostjo raziskovalcev;

(e)	pritegniti, usposobiti in zadržati raziskovalce in inovatorje v Evropskem raziskovalnem prostoru, tudi z mobilnostjo raziskovalcev;

(f)	spodbujanje odprte znanosti ter zagotovitev prepoznavnosti v javnosti in odprtega dostopa do rezultatov;

(f)	spodbujanje odprte znanosti ter zagotovitev prepoznavnosti v javnosti in odprtega dostopa do rezultatov;

(g)	aktivno razširjanje in izkoriščanje rezultatov, zlasti za razvoj politike;

(g)	aktivno razširjanje in izkoriščanje rezultatov, zlasti za razvoj politike;

(h)	podpiranje izvajanja prioritet politike Unije;

(h)	podpiranje izvajanja prioritet politike Unije;

(ha)	pospešeno izvajanje strategij za pametno specializacijo in konkurenčnost regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč;

(i)	krepitev povezave med raziskavami in inovacijami ter drugimi politikami, vključno s cilji trajnostnega razvoja;

(i)	krepitev povezave med raziskavami in inovacijami ter drugimi politikami, vključno s cilji trajnostnega razvoja;

(j)	zagotavljanje ambicioznih ciljev prek nalog raziskav in inovacij v določenem časovnem okviru;

(j)	zagotavljanje ambicioznih ciljev prek nalog raziskav in inovacij v določenem časovnem okviru;

(k)	vključevanje državljanov in končnih uporabnikov v proces oblikovanja in ustvarjanja;

(k)	vključevanje državljanov in končnih uporabnikov v proces oblikovanja in ustvarjanja;

(l)	izboljšanje komuniciranja znanosti;

(l)	izboljšanje komuniciranja znanosti;

(m)	pospeševanje preoblikovanja industrije;

(m)	pospeševanje preoblikovanja industrije , predvsem v bolj ekološko in digitalno smer, ob uvajanju trajnostnih in kakovostnih delovnih mest ;

Obrazložitev

Operativni cilji programa bi morali prispevati tudi k uresničevanju strategij za pametno specializacijo v državah članicah EU in njihovih regijah, ki so glavne prejemnice pomoči EU za raziskave in inovacije (COM(2018) 306 final).

Predlog spremembe 32

Člen 5(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za vsako nalogo se lahko ustanovi odbor za naloge. Sestavlja ga približno 15 oseb na visoki ravni, vključno z ustreznimi predstavniki končnih uporabnikov. Odbor za naloge svetuje glede:

Za vsako nalogo se lahko ustanovi odbor za naloge. Sestavlja ga približno 15 oseb na visoki ravni, vključno z ustreznimi predstavniki končnih uporabnikov ter javnih in zasebnih akterjev . Odbor za naloge svetuje glede:

(b)	vsebine programov dela in njihove spremembe, ki je potrebna za uresničevanje ciljev nalog, po potrebi se oblikujejo v sodelovanju z deležniki in javnostjo,

(b)	vsebine programov dela in njihove spremembe, ki je potrebna za uresničevanje ciljev nalog, oblikovanih v sodelovanju z nosilci političnega odločanja držav članic, lokalnimi in regionalnimi oblastmi, z deležniki in javnostjo;

Predlog spremembe 33

Člen 10(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odbor EIC lahko na zahtevo na Komisijo naslovi priporočila o:

(a)	kateri koli zadevi, ki lahko z vidika inovacij krepi in spodbuja inovacijske ekosisteme po vsej Evropi, dosežke in učinek ciljev komponente EIC in zmožnost inovativnih podjetij za uvedbo svojih rešitev;

(a)	kateri koli zadevi, ki lahko z vidika inovacij krepi in spodbuja inovacijske ekosisteme po vsej Evropi, zlasti sodelovanje med regionalnimi inovacijskimi ekosistemi in inovacijskimi središči, dosežke in učinek ciljev komponente EIC in zmožnost inovativnih podjetij za uvedbo svojih rešitev;

Predlog spremembe 34

Člen 10(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Odbor EIC sestavlja od 15 do 20 oseb na visoki ravni iz različnih delov inovacijskega ekosistema Evrope , vključno s podjetniki, vodilnimi v podjetjih, vlagatelji in raziskovalci. Prispeva k ukrepom obveščanja, pri čemer si člani odbora prizadevajo za povečanje ugleda blagovne znamke EIC.	Odbor EIC sestavlja od 15 do 20 oseb na visoki ravni iz različnih delov inovacijskega ekosistema na lokalni, nacionalni ali evropski ravni , vključno s podjetniki, vodilnimi v podjetjih, vlagatelji in raziskovalci. Prispeva k ukrepom obveščanja, pri čemer si člani odbora prizadevajo za povečanje ugleda blagovne znamke EIC.

Predlog spremembe 35

Člen 10(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odbor EIC ima predsednika, ki ga imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja. Predsednik je ugledna javna osebnost, povezana s svetom inovacij.

Predsednik je imenovan za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.

Predsednik predseduje odboru EIC, pripravlja zasedanja odbora, dodeljuje naloge članom in lahko ustanavlja posebne podskupine, zlasti za prepoznavanje nastajajočih tehnoloških trendov v portfelju EIC. Predsednik promovira EIC, deluje kot sogovornik Komisije in zastopa EIC v svetu inovacij. Komisija lahko zagotovi upravno podporo predsedniku za opravljanje njegovih dolžnosti.

Predsednik je imenovan za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.

Predsednik predseduje odboru EIC, pripravlja zasedanja odbora, dodeljuje naloge članom in lahko ustanavlja posebne podskupine, zlasti za prepoznavanje nastajajočih tehnoloških trendov v portfelju EIC in s tesnim vključevanjem regionalnih in nacionalnih agencij, pristojnih za inovacije . Predsednik promovira EIC, deluje kot sogovornik Komisije in zastopa EIC v svetu inovacij. Komisija lahko zagotovi upravno podporo predsedniku za opravljanje njegovih dolžnosti.

Predlog spremembe 36

Točka 1.4.4 – Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Del I, točka 1.4.4 Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga (str. 20 dokumenta COM(2018) 436)

Izvajanje programa Obzorje Evropa je začrtano tako, da bo omogočilo sinergije z drugimi programi financiranja Unije, zlasti prek ureditev za dopolnilna sredstva iz programov EU, če načini upravljanja to dopuščajo; v zaporedju, izmenično ali s kombinacijo sredstev, vključno s sredstvi za skupno financiranje ukrepov.

Del I, točka 1.4.4 Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga (str. 20 dokumenta COM(2018) 436)

Neizčrpni seznam takšnih ureditev in programov financiranja vključuje sinergije z naslednjimi programi:

—	Skupna kmetijska politika (SKP)

—	Skupna kmetijska politika (SKP)

—	Celostna pomorska politika

—	Skupna ribiška politika

—	Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)

—	Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

—	Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

—	Evropski socialni sklad (ESS)

—	Evropski socialni sklad (ESS)

—	Program za enotni trg

—	Program za enotni trg

—	Evropski program za vesolje

—	Evropski program za vesolje

—	Instrument za povezovanje Evrope (IPE)

—	Instrument za povezovanje Evrope (IPE)

—	Program Digitalna Evropa (DEP)

—	Program Digitalna Evropa (DEP)

—	Program Erasmus

—	Program Erasmus

—	Instrument za zunanjo pomoč

—	Instrument za zunanjo pomoč

—	Sklad InvestEU

—	Sklad InvestEU

—	Raziskovalni program in program usposabljanja Evropske skupnosti za atomsko energijo

—	Raziskovalni program in program usposabljanja Evropske skupnosti za atomsko energijo

Predlog spremembe 37

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – prvi del: Strateško načrtovanje – 3., 4. in 5. odstavek (str. 1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Vključevalo bo obsežna posvetovanja in izmenjave z državami članicami, Evropskim parlamentom, kot je ustrezno, ter različnimi deležniki o prioritetah, vključno z nalogami, v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, in ustreznimi vrstami ukrepov za uporabo, zlasti evropskih partnerstev.	Vključevalo bo obsežna posvetovanja in izmenjave z državami članicami in njihovimi regijami, zlasti najbolj oddaljenimi , Evropskim parlamentom, kot je ustrezno, ter različnimi deležniki o prioritetah, vključno z nalogami, v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, in ustreznimi vrstami ukrepov za uporabo, zlasti evropskih partnerstev.
Na podlagi takšnega širokega posvetovanja bo strateško načrtovanje opredelilo skupne cilje in skupna področja za dejavnosti, kot so partnerska področja (predlagana pravna podlaga določa samo instrumente in merila, ki bodo usmerjali njihovo uporabo) in območja, na katerih se izvajajo naloge.	Na podlagi takšnega širokega posvetovanja bo strateško načrtovanje opredelilo skupne cilje in skupna področja za dejavnosti, kot so partnerska področja (predlagana pravna podlaga določa samo instrumente in merila, ki bodo usmerjali njihovo uporabo) in območja, na katerih se izvajajo naloge.
Strateško načrtovanje bo prispevalo k razvoju in izvajanju politik za zadevna področja, na ravni EU in dopolnilnih politik in pristopov politike v državah članicah. Prioritete politike EU bodo upoštevane med strateškim načrtovanjem za povečanje prispevka raziskav in inovacij k uresničevanju politike. Poleg tega bodo v njej upoštevane predvidene dejavnosti, študije in drugi znanstveni dokazi ter ustrezne obstoječe pobude na ravni EU in nacionalni ravni.	Strateško načrtovanje bo prispevalo k razvoju in izvajanju politik za zadevna področja, na ravni EU in dopolnilnih politik in pristopov politike v državah članicah in njihovih regijah, zlasti najbolj oddaljenih . Prioritete politike EU bodo upoštevane med strateškim načrtovanjem za povečanje prispevka raziskav in inovacij k uresničevanju politike. Poleg tega bodo v njej upoštevane predvidene dejavnosti, študije in drugi znanstveni dokazi ter ustrezne obstoječe pobude na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni.

Predlog spremembe 38

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – prvi del: Strateško načrtovanje – 11. in 12. odstavek (str. 2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
„Vodilne pobude FET“, podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru tega programa. Ker so pobude zelo podobne nalogam, bodo druge „pobude FET“, če sploh obstajajo, podprte v okviru tega okvirnega programa, saj so naloge usmerjene v prihodnje in nastajajoče tehnologije.	„Vodilne pobude FET“, podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru tega programa. Ker so pobude zelo podobne nalogam, bodo druge „pobude FET“, če sploh obstajajo, podprte v okviru tega okvirnega programa, saj so naloge usmerjene v prihodnje in nastajajoče tehnologije.
	Novi okvirni program bo usmerjen v boljše priznavanje in izkoriščanje odličnosti v vseh državah članicah in regijah v Evropi in bo spodbujal zlasti pobude, ki omogočajo vzpostavitev nadnacionalnega in medregionalnega sodelovanja med regionalnimi inovacijskimi ekosistemi in inovacijskimi središči.
Dialogi na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z mednarodnimi partnerji EU in politični dialogi z glavnimi svetovnimi regijami bodo pomembno prispevali k sistematičnemu prepoznavanju priložnosti za sodelovanje, kar bo skupaj z razlikovanjem po državah/regijah podpiralo določanje prioritet.	Dialogi na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z mednarodnimi partnerji EU in politični dialogi z glavnimi svetovnimi regijami bodo pomembno prispevali k sistematičnemu prepoznavanju priložnosti za sodelovanje, kar bo skupaj z razlikovanjem po državah/regijah podpiralo določanje prioritet.

Predlog spremembe 39

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – drugi del: Razširjanje rezultatov in komuniciranje – 1. in 2. odstavek (str. 3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Program Obzorje Evropa bo zagotovil namensko podporo za prosti dostop do znanstvenih publikacij, repozitorijev znanja in drugih virov podatkov. Ukrepi razširjanja rezultatov in znanja bodo podprti, tudi s sodelovanjem drugih programov EU, vključno s povezovanjem in pakiranjem rezultatov in podatkov v jezike in oblike za ciljne skupine in mreže za državljane, industrijo, javne uprave, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik. V ta namen lahko program Obzorje Evropa uporablja napredne tehnologije in obveščevalna orodja.	Program Obzorje Evropa bo zagotovil namensko podporo za prosti dostop do znanstvenih publikacij, repozitorijev znanja in drugih virov podatkov. Ukrepi razširjanja rezultatov in znanja bodo podprti, tudi s sodelovanjem drugih programov EU, vključno s povezovanjem in pakiranjem rezultatov in podatkov v jezike in oblike za ciljne skupine in mreže za državljane, industrijo, javne uprave, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik. V ta namen lahko program Obzorje Evropa uporablja napredne tehnologije in obveščevalna orodja.
Za obveščanje morebitnih prosilcev o programu (npr. nacionalne kontaktne točke) bo na voljo ustrezna podpora.	Za obveščanje morebitnih prosilcev o programu (npr. nacionalne in regionalne kontaktne točke) bo na voljo ustrezna podpora , zlasti za države članice in regije, ki so bile najmanj vključene v program Obzorje 2020 .

Predlog spremembe 40

Priloga I

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE	RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE
Utemeljitev	Utemeljitev
str. 14 dokumenta COM(2018) 436 final (Priloga I)	str. 14 dokumenta COM(2018) 436 final (Priloga I)
Dejavnosti bodo prispevale k uresničevanju različnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), kot so: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrijske inovacije in infrastruktura; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.	Dejavnosti bodo prispevale k uresničevanju različnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), kot so: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrijske inovacije in infrastruktura; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi ; SDG 14 – življenje pod vodo; SDG 17 – partnerstva za izvajanje ciljev .

Obrazložitev

Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture vključuje več infrastruktur, ki se nanašajo na morsko okolje, kar upravičuje vključitev cilja trajnostnega razvoja 14. Cilj trajnostnega razvoja 17 pa opredeljuje sam pojem skupne infrastrukture na ravni celotne EU in partnerstva za doseganje ciljev.

Predlog spremembe 41

Priloga I – Steber II

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošne smernice

—	Reforme javnih zdravstvenih sistemov in politik v Evropi in zunaj;

—	Reforme javnih zdravstvenih sistemov in politik v Evropi in zunaj;

—	novi modeli in pristopi za zdravje in oskrbo in njihova prenosljivost ali prilagoditev iz ene države/regije v drugo;

—	novi modeli in pristopi za zdravje in oskrbo in njihova prenosljivost ali prilagoditev iz ene države/regije v drugo , prispevek prostovoljskih dejavnosti in nepridobitnega sektorja ;

—	izboljšati vrednotenje zdravstvene tehnologije;

—	izboljšati vrednotenje zdravstvene tehnologije;

—	izboljšati vrednotenje zdravstvene tehnologije;

—	izboljšati vrednotenje zdravstvene tehnologije;

—	prihodnja delovna sila v zdravstvu in njene potrebe;

—	prihodnja delovna sila v zdravstvu in njene potrebe;

—	izboljšanje pravočasnih informacij o zdravju in uporabe zdravstvenih podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi zapisi z ustrezno pozornostjo glede varnosti, zasebnosti, interoperabilnosti, standardov, primerljivosti in celovitosti;

—	izboljšanje pravočasnih informacij o zdravju in uporabe zdravstvenih podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi zapisi z ustrezno pozornostjo glede varnosti, zasebnosti, interoperabilnosti, standardov, primerljivosti in celovitosti;

—	prožnost zdravstvenih sistemov pri odpravljanju posledic kriz in za vključitev prelomnih inovacij;

—	prožnost zdravstvenih sistemov pri odpravljanju posledic kriz in za vključitev prelomnih inovacij;

—	rešitve za krepitev vloge državljanov in bolnikov, samoopazovanje ter sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi delavci, za bolj celostne pristope v oskrbi in pristope, usmerjene na uporabnika;

—	rešitve za krepitev vloge državljanov in bolnikov, samoopazovanje ter sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi delavci, za bolj celostne pristope v oskrbi in pristope, usmerjene na uporabnika;

—	podatki, informacije, znanje in primeri najboljše prakse iz raziskav zdravstvenih sistemov na ravni EU in na svetovni ravni.

—	podatki, informacije, znanje in primeri najboljše prakse iz raziskav zdravstvenih sistemov na ravni EU in na svetovni ravni.

Predlog spremembe 42

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber II – Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost –Sklop Vključujoča in varna družba – Točka 2.1, 2. odstavek (str. 24)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
EU mora spodbujati model vključujoče in trajnostne rasti ter pri tem izkoristiti ugodnosti tehnološkega napredka, krepiti zaupanje in spodbujati inovacije na področju demokratičnega upravljanja, boja proti neenakosti, brezposelnosti marginalizaciji, diskriminaciji in radikalizaciji, zagotavljati spoštovanje človekovih pravic, spodbujati kulturno raznolikost in evropsko kulturno dediščino ter krepiti vlogo državljanov prek socialnih inovacij. Tudi obvladovanje migracij in vključevanje migrantov bosta še naprej ostali prednostni vprašanji. Vloga raziskav in inovacij na področju družbenih ved in humanistike za odziv na te izzive in uresničevanje ciljev EU je ključnega pomena.	EU mora spodbujati model vključujoče in trajnostne rasti ter pri tem izkoristiti ugodnosti tehnološkega napredka, krepiti zaupanje in spodbujati inovacije na področju demokratičnega upravljanja, boja proti neenakosti, brezposelnosti marginalizaciji, diskriminaciji in radikalizaciji, zaščititi in spodbujati spoštovanje človekovih pravic, kulturno raznolikost in evropsko kulturno dediščino , izboljšati dostop do kulture in izobrazbe za vse s krepitvijo vloge državljanov prek socialnih inovacij in z razvojem socialne ekonomije . Tudi obvladovanje migracij ter sprejem in vključevanje migrantov bosta še naprej ostali prednostni vprašanji. Vloga raziskav in inovacij na področju družbenih ved in humanistike za odziv na te izzive in uresničevanje ciljev EU je ključnega pomena.
	Cilj vključevanja v družbo se mora opirati zlasti na vrednotenje kulturne dediščine, tako snovne kot nesnovne, ki ima v današnjem globaliziranem svetu osrednjo vlogo, kar zadeva občutek pripadnosti državljanov, zlasti z regionalnega in jezikovnega vidika. Evropa, ki so jo v bistvu skozi stoletja sooblikovale zelo različne skupnosti, ki so za seboj pustile veliko dediščino, se mora zato znati spopasti s tem izzivom in podpreti ohranjanje in vrednotenje dediščine skupaj z lokalnimi in regionalnimi skupnostmi ter državami. To je še toliko bolj pomembno, saj gre za veliko področje preskušanja in uporabe številnih tehnoloških inovacij. Njihova uporaba na področju dediščine je močan gospodarski vzvod, saj so s tem povezani dohodki iz turizma v korist lokalnih in regionalnih skupnosti.

Predlog spremembe 43

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber II – Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost –Sklop Vključujoča in varna družba – Točka 2.1, 6. odstavek (str. 25)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dejavnosti s področja raziskav in inovacij v tem svetovnem izzivu bodo na splošno usklajene s prioritetami Komisije na področju demokratičnih sprememb; delovnih mest, rasti in naložb; pravosodja in temeljnih pravic; migracij; bolj povezane in pravičnejše evropske monetarne unije; enotnega digitalnega trga. Te bodo odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende in prizadevanja za: „socialno Evropo“ in „Unijo, ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.“ Podpirala bo tudi evropski steber socialnih pravic, in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah.

Dejavnosti s področja raziskav in inovacij v tem svetovnem izzivu bodo na splošno usklajene s prioritetami Komisije na področju demokratičnih sprememb; delovnih mest, rasti in naložb; izobraževanja; pravosodja in temeljnih pravic; migracij; bolj povezane in pravičnejše evropske monetarne unije; enotnega digitalnega trga. Te bodo odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende in prizadevanja za: „socialno Evropo“ in „Unijo, ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.“ Podpirala bo tudi evropski steber socialnih pravic, cilj družbe znanja in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah.

Predlog spremembe 44

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber II – Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost –Sklop Vključujoča in varna družba – Točka 2.2.1 (str. 25 in 26)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošne smernice

—	Zgodovina, razvoj in učinkovitost demokracij na različnih ravneh in v različnih oblikah; vidiki digitalizacije in učinki komuniciranja v družbenih omrežjih ter vloga izobraževanja in mladinske politike kot temelji demokratičnega državljanstva;

—	Zgodovina, razvoj in učinkovitost demokracij na različnih ravneh in v različnih oblikah; vidiki digitalizacije in učinki komuniciranja v družbenih omrežjih ter vloga izobraževanja in mladinske politike kot temelji demokratičnega državljanstva;

—	inovativni pristopi, ki podpirajo večjo preglednost, odzivnost, učinkovitost, odgovornost in legitimnost demokratičnega upravljanja, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in pravne države;

—	inovativni pristopi, ki podpirajo večjo preglednost, odzivnost, učinkovitost, odgovornost in legitimnost demokratičnega upravljanja, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in pravne države;

—	strategije za obravnavo populizma, ekstremizma, radikalizacije, terorizma ter za vključevanje in sodelovanje nezadovoljnih in marginaliziranih državljanov;

—	strategije za obravnavo populizma, ekstremizma, radikalizacije, terorizma ter za vključevanje in sodelovanje nezadovoljnih in marginaliziranih državljanov;

—	boljše razumevanje vloge novinarskih standardov in vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, v hiperpovezani družbi ter razvoj orodij za boj proti dezinformacijam;

—	boljše razumevanje vloge novinarskih standardov in vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, v hiperpovezani družbi ter razvoj orodij za boj proti dezinformacijam;

—	vloga večkulturnega državljanstva in identitet v povezavi z demokratičnim državljanstvom in političnim udejstvovanjem;

—	vloga večkulturnega državljanstva in identitet v povezavi z demokratičnim državljanstvom in političnim udejstvovanjem;

—	vpliv tehnološkega in znanstvenega napredka, vključno z velepodatki in umetno inteligenco, na demokracijo;

—	vpliv tehnološkega in znanstvenega napredka, vključno z velepodatki in umetno inteligenco, na demokracijo;

—	posvetovalna in participativna demokracija ter aktivno in vključujoče državljanstvo, vključno z digitalno razsežnostjo;

—	posvetovalna in participativna demokracija ter aktivno in vključujoče državljanstvo, vključno z digitalno razsežnostjo;

—

vloga mest in regij kot vir prostora za oblikovanje državljanstva, socialnih in kulturnih odnosov, ekološkega in energetskega prehoda, gospodarskega razvoja in inovacij; njihov prispevek k socialnim inovacijam, demokratičnim postopkom in instrumentu lokalnega, nacionalnega in evropskega državljanstva;

—	vpliv gospodarskih in socialnih neenakosti na politično udeležbo in demokracijo, ki dokazujejo, kako lahko odprava neenakosti boj proti vsem oblikam diskriminacije, vključno zaradi spola, podpira demokracijo.

—	vpliv gospodarskih in socialnih neenakosti na politično udeležbo in demokracijo, ki dokazujejo, kako lahko odprava neenakosti boj proti vsem oblikam diskriminacije, vključno zaradi spola, podpira demokracijo.

Obrazložitev

Mesta in regije tudi prispevajo k varnejši in bolj vključujoči družbi in njihova vloga mora biti predmet znanstvenih raziskav.

Predlog spremembe 45

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber II – Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost –Sklop Vključujoča in varna družba – Točka 2.2.3 (str. 26 in 27)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.2.3

Družbenoekonomske spremembe

2.2.3

Izobraževanje, zaposlovanje in družbenoekonomske spremembe

Evropske družbe doživljajo globoke družbenoekonomske spremembe, zlasti zaradi globalizacije in tehnoloških inovacij. Hkrati se v večini evropskih držav povečuje dohodkovna neenakost. Potrebne so politike, usmerjene v prihodnost, zlasti za spodbujanje vključujoče rasti in odpravo neenakosti, krepitev produktivnosti (vključno z napredkom pri merjenju produktivnosti) in človeškega kapitala, odziv na migracije in izzive integracije ter podpore medgeneracijski solidarnosti in socialno mobilnosti. Potrebni so sistemi izobraževanja in usposabljanja za pravičnejšo in uspešnejšo prihodnost.

Splošne smernice

—

Baza znanja za svetovanje o naložbah in politikah, zlasti na področjih izobraževanja in usposabljanja, za znanje in spretnosti z visoko dodano vrednostjo, produktivnost, socialno mobilnost, rast, družbene inovacije in ustvarjanje delovnih mest. Vloga izobraževanja in usposabljanja za obravnavo neenakosti;

—

Vloga izobraževanja in usposabljanja za obravnavo neenakosti ; organizacija sistema izobraževanja in poklicnega usposabljanja; pedagoška in inovativna praksa; dejavnosti za spodbujanje osebnostne rasti, ustvarjalnosti, samostojnosti in razvoja kritičnega načina razmišljanja; individualna obravnava mladih, ki prispeva k uspehu vseh v šoli in v okviru usposabljanja;

—	kazalniki socialne vzdržnosti, ki ne temeljijo le na BDP, zlasti novi gospodarski in poslovni modeli ter nove finančne tehnologije;

—	kazalniki socialne vzdržnosti, ki ne temeljijo le na BDP, zlasti novi gospodarski in poslovni modeli ter nove finančne tehnologije; različni ekonomski, socialni in okoljski cilji in cilji podjetij;

—	statistična in druga gospodarska orodja za boljše razumevanje rasti in inovacij v razmerah šibke rasti produktivnosti;

—	statistična in druga gospodarska orodja za boljše razumevanje rasti in inovacij v razmerah šibke rasti produktivnosti;

—	nove oblike dela, vloga dela, trendi in spremembe na trgih dela in dohodka v sodobnih družbah ter njihov vpliv na porazdelitev dohodka, nediskriminacijo, vključno z enakostjo spolov, in socialno vključenost;

—	nove oblike dela, vloga dela, mesto zaposlenih v podjetjih, trendi in spremembe na trgih dela in dohodka v sodobnih družbah ter njihov vpliv na porazdelitev dohodka, nediskriminacijo, vključno z enakostjo spolov, in socialno vključenost;

—	davčni sistemi in sistemi socialnih prejemkov, skupaj s politikami socialne varnosti in socialnih naložb s ciljem odprave neenakosti in obravnave negativnih učinkov tehnologije, demografije in raznolikosti;

—	davčni sistemi in sistemi socialnih prejemkov, skupaj s politikami socialne varnosti in socialnih naložb s ciljem odprave neenakosti in obravnave negativnih učinkov tehnologije, demografije in raznolikosti;

—

mobilnost ljudi v svetovnem in lokalnem okviru za boljše upravljanje migracij, integracijo migrantov, vključno z begunci; spoštovanje mednarodnih zavez in človekovih pravic; večji, boljši dostop do kakovostne izobrazbe, usposabljanja, podpornih storitev, aktivno in vključujoče državljanstvo, predvsem za ranljive skupine;

—

sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki bodo spodbujali in čim bolje izkoristili digitalno preobrazbo EU, tudi za obvladovanje tveganj zaradi svetovne povezanosti in tehnoloških inovacij, zlasti nastajajočih spletnih nevarnosti, etičnih pomislekov, družbenoekonomskih neenakosti in korenitih sprememb na trgih;

—

—	posodobitev javnih organov, da bodo izpolnjevali pričakovanja državljanov glede izvajanja storitev, preglednosti, dostopa, odprtosti, odgovornost in osredotočenosti na uporabnika;

—	posodobitev javnih organov, da bodo izpolnjevali pričakovanja državljanov glede izvajanja storitev, preglednosti, dostopa, odprtosti, odgovornost in osredotočenosti na uporabnika;

—	učinkovitost sodnih sistemov in boljši dostop do sodnega varstva na podlagi načel neodvisnosti sodstva in pravne države s pravičnimi, učinkovitimi in preglednimi metodami postopkov v kazenskih in civilnih zadevah.

—	učinkovitost sodnih sistemov in boljši dostop do sodnega varstva na podlagi načel neodvisnosti sodstva in pravne države s pravičnimi, učinkovitimi in preglednimi metodami postopkov v kazenskih in civilnih zadevah.

Predlog spremembe 46

Priloga I – Steber II (str. 31)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.2	Področja ukrepanja

3.2	Področja ukrepanja

3.2.1

Proizvodne tehnologije

3.2.1

Medsektorski vzvodi sprememb in uspešnosti

Proizvodnja je ključna gonilna sila za delovna mesta in blaginjo v EU, saj zagotavlja več kot tri četrtine svetovnega izvoza EU in več kot 100 milijonov neposrednih in posrednih delovnih mest. Ključni izziv za proizvodnjo EU je ostati konkurenčna na svetovni ravni s pametnejšimi in bolj prilagojenimi izdelki z visoko dodano vrednostjo, proizvedenimi s precej nižjimi stroški energije. Ustvarjalni in kulturni prispevki bodo bistveno prispevali k ustvarjanju dodane vrednosti.

Prihodnost industrije ni odvisna samo od tehnoloških, temveč tudi od družbenih in organizacijskih izzivov, ki so odločilni za njeno konkurenčnost, pogosto pa so slabo razumljeni in zahtevajo novo znanje ter razširjanje in sprejemanje med ljudmi.

Splošne smernice

—

Organizacija vrednostnih verig in sodelovanja znotraj njih; delitev dodane vrednosti, pogajalski mehanizmi in mehanizmi določanja cen; orodja za izmenjavo informacij in za skupinsko delo, pobude za skupno zasnovo; uporaba virtualne in razširjene realnosti pri zasnovi, pripravi in industrializaciji ter usposabljanje operaterjev;

—	nastajanje grozdov, lokalne mreže sodelovanja, razvoj regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč; razvoj pozitivnih zunanjih učinkov v lokalnih skupnostih za njihovo privlačnost in konkurenčnost industrije;

—	ergonomija in izboljšanje delovnih pogojev; dostop do vseživljenjskega usposabljanja in prilagajanje kompetenc spremembam poklicev; uporaba izkušenj in ustvarjalnosti zaposlenih;

—	odprava ovir za prestrukturiranje podjetij, zlasti digitalno: dostop do financiranja, inovacij in kompetenc; priprava in vodenje strategij prestrukturiranja, spremljanje sprememb; razvoj zastopstva industrije in poklicev v njej.

3.2.2

Proizvodne tehnologije

Obrazložitev

Trenutno v programu Obzorje Evropa niso vključeni medsektorski in organizacijski vidiki, ki pa znatno prispevajo k preobrazbi in konkurenčnosti industrije, za kar Evropa potrebuje več znanstvenih spoznanj in inovacij.

Predlog spremembe 47

Priloga I – Steber II (str. 39)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Del II — Priloga I

4 SKLOP „PODNEBJE, ENERGIJA IN MOBILNOST“

4.1	Utemeljitev

4.1	Utemeljitev

[…]

Dejavnosti v okviru tega sklopa prispevajo zlasti k ciljem energetske unije, pa tudi ciljem enotnega digitalnega trga, agende za delovna mesta, rast in naložbe, krepitvi EU kot svetovnega akterja, novi strategiji EU o industrijski politiki, krožnemu gospodarstvu, pobudi za surovine, varnostni uniji in agendi za mesta, pa tudi k skupni kmetijski politiki EU ter pravnim določbam EU za zmanjšanje hrupa in onesnaževanja zraka.

Dejavnosti v okviru tega sklopa prispevajo zlasti k ciljem energetske unije, pa tudi ciljem enotnega digitalnega trga, agende za delovna mesta, rast in naložbe, krepitvi EU kot svetovnega akterja, novi strategiji EU o industrijski politiki, krožnemu gospodarstvu, modri rasti, pobudi za surovine, varnostni uniji in agendi za mesta, pa tudi k skupni kmetijski politiki , celostni pomorski politiki in skupni ribiški politiki EU ter pravnim določbam EU za zmanjšanje hrupa in onesnaževanja zraka.

[…]

Obrazložitev

Pomorstvo in ribištvo sta ključna sektorja za EU, zato ju je treba omeniti.

Predlog spremembe 48

Priloga I – Steber II – 4.2.5 Skupnosti in mesta (str. 42)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošne smernice

[…]

—	kakovost življenja za državljane, varna mobilnost, mestne družbene inovacije, krožne in regenerativne zmogljivosti mest, zmanjšan okoljski odtis in onesnaževanje;

—	kakovost življenja za državljane, varna mobilnost, mestne družbene inovacije, krožne in regenerativne zmogljivosti mest, zmanjšan okoljski odtis in onesnaževanje;

—	mobilizacija državljanov v mestih in regijah, demokratični izzivi ekološkega in energetskega prehoda; družbena sprejemljivost in sprejemanje sprememb v zvezi z načrtovanim prehodom; zmanjšanje neenakosti v zvezi s prilagajanjem na podnebne spremembe ter ekološki in energetski prehod;

[…]

Predlog spremembe 49

Priloga I – Steber II – 5.2.4 Morje in oceani (str. 48)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošne smernice

[…]

—	modre vrednostne verige, večkratna uporaba morskega prostora in rast sektorja obnovljivih virov energije iz morij in oceanov, vključno s trajnostnimi mikroalgami in makroalgami;

—	modre vrednostne verige, večkratna uporaba morskega prostora in rast morske industrije, med drugim sektorja obnovljivih virov energije iz morij in oceanov, vključno s trajnostnimi mikroalgami in makroalgami;

—	medsebojni vpliv kopnega in morja na obalnih območjih, trajnost različnih sektorjev modrega gospodarstva, med drugim ribištva in akvakulture ter obalnega turizma; sistemski pristop za trajnostni razvoj pristanišč in obale; izziv urbanizacije in staranja prebivalstva na obalnih območjih;

—	naravne rešitve, ki temeljijo na dinamiki morskih in obalnih ekosistemov

—	naravne rešitve, ki temeljijo na dinamiki morskih in obalnih ekosistemov

[…]

Predlog spremembe 50

Priloga I – Steber II – 6.2.2 Globalni izzivi (str. 54)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.	Vključujoča in varna družba

2.	Vključujoča in varna družba

—	Raziskave na področju neenakosti, revščine in izključenosti, družbene mobilnosti, kulturne raznolikosti ter znanj in spretnosti; ocena socialnih, demografskih in tehnoloških sprememb na področju gospodarstva in družbe;

—	Raziskave na področju neenakosti, revščine in izključenosti, družbene mobilnosti, kulturne raznolikosti ter znanj in spretnosti; ocena socialnih, demografskih in tehnoloških sprememb na področju gospodarstva in družbe;

—	raziskave o nastanku neenakosti v šolah in razvoj vzgojno-izobraževalnega sistema, ki spodbuja uspeh in osebnostni razvoj vseh skozi celotno življenje;

—	podpora za ohranjanje kulturne dediščine;

—	podpora za ohranjanje kulturne dediščine;

[…]

Predlog spremembe 51

Priloga I – Steber II (str. 55 in 56)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

5.	Hrana in naravni viri

5.	Hrana in naravni viri

[…]

—	referenčni laboratoriji EU za krmne dodatke, gensko spremenjene organizme in materiale in materiale, namenjene stik z živili;

—	referenčni laboratoriji EU za krmne dodatke, gensko spremenjene organizme in materiale in materiale, namenjene stik z živili;

—	center znanja o lokalnih prehranskih sistemih;

—	center znanja za goljufije s hrano in kakovost hrane;

—	center znanja za goljufije s hrano in kakovost hrane;

—	center znanja za biogospodarstvo.

—	center znanja za biogospodarstvo.

Predlog spremembe 52

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – 7. odstavek (str. 58)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi Evropa lahko vodila naveden novi val prodornih inovacij, se je treba spoprijeti z naslednjimi izzivi:

—	izboljšati prenos znanosti v inovacije, da se pospeši prenos zamisli, tehnologij in nadarjenih ljudi iz raziskovalne baze v zagonska podjetja in industrijo;

—	izboljšati prenos znanosti v inovacije, da se pospeši prenos zamisli, tehnologij in nadarjenih ljudi iz raziskovalne baze v zagonska podjetja in industrijo;

—	pospešitev preoblikovanja industrije: evropska industrija zaostaja pri sprejemanju novih tehnologij in širitvi: 77 % mladih in velikih družb na področju raziskav in inovacij je ustanovljenih v ZDA ali Aziji in le 16 % v Evropi;

—	pospešitev preoblikovanja industrije: evropska industrija zaostaja pri sprejemanju novih tehnologij in širitvi: 77 % mladih in velikih družb na področju raziskav in inovacij je ustanovljenih v ZDA ali Aziji in le 16 % v Evropi;

—

povečanje tveganega financiranja za premostitev finančne vrzeli: evropski inovatorji imajo težave zaradi majhne ponudbe tveganega financiranja. Tvegani kapital je ključnega pomena za preoblikovanje prodornih inovacij v podjetja z vodilnim položajem na svetu, vendar se v Evropi zbere manj kot četrtina sredstev, zbranih v ZDA in Aziji. Evropa mora premostiti imenovani „inovacijski prepad“, kjer zamisli in inovacije ne dosežejo trga zaradi vrzeli med javno podporo in zasebnimi naložbami, zlasti v zvezi z zelo tveganimi prodornimi inovacijami in dolgoročnimi finančnimi naložbami;

—

izboljšanje in poenostavitev evropskega področja financiranja in podpore raziskavam in inovacijam: veliko število virov financiranja zagotavlja zapleteno okolje za inovatorje. EU mora pri ukrepanju sodelovati in se usklajevati z drugimi pobudami na evropski, nacionalni in regionalni ravni, tako javnimi kot zasebnimi, da bi bolj pospešili in bolje uskladili podporne zmogljivosti ter ponudili okolje, v katerem se bodo evropski inovatorji lažje znašli;

—

—	odpraviti razdrobljenost inovacijskega ekosistema. Medtem ko je v Evropi vedno več žariščnih točk, pa te niso dobro povezane. Podjetja z mednarodnim potencialom rasti se morajo ubadati z razdrobljenostjo nacionalnih trgov z različnimi jeziki, poslovnimi kulturami in predpisi.

—	odpraviti razdrobljenost inovacijskega ekosistema. Medtem ko je v Evropi vedno več žariščnih točk, pa te niso dobro povezane. Podjetja z mednarodnim potencialom rasti se morajo ubadati z razdrobljenostjo nacionalnih trgov z različnimi jeziki, poslovnimi kulturami in predpisi;

—

priznavanje teritorialne umestitve znanosti in inovacij ter velikega prispevka regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč, ki se lahko hitro odzovejo in so nosilci prelomnih inovacij, da bo mogoče zagotoviti stalno podporo ukrepom za razvoj veščin in človeških virov. Zato je treba bolj upoštevati pametne specializacije in njihovo povezovanje.

Predlog spremembe 53

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – 11. odstavek (str. 59 in 60)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Medtem ko bo EIC neposredno podpiral prodorne inovacije, je treba celotno okolje, v katerem se evropske inovacije razvijajo in nastajajo, še dodatno razviti in okrepiti: to mora biti skupno evropsko prizadevanje za podporo inovacijam po vsej Evropi ter v vseh razsežnostih in oblikah, vključno z dopolnilnimi politikami EU in nacionalnimi politikami ter viri, vedno, ko je mogoče. Zato ta steber zagotavlja tudi:

Medtem ko bo EIC neposredno podpiral prodorne inovacije, je treba celotno okolje, v katerem se evropske inovacije razvijajo in nastajajo, še dodatno razviti in okrepiti: to mora biti skupno evropsko prizadevanje za podporo inovacijam po vsej Evropi , v vseh državah članicah in regijah, ter v vseh razsežnostih in oblikah, vključno z dopolnilnimi politikami EU ter lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi politikami ter viri, vedno, ko je mogoče. Zato ta steber zagotavlja tudi:

—	obnovljeni in okrepljeni mehanizmi usklajevanja in sodelovanja z državami članicami in pridruženimi državami, tudi z zasebnimi pobudami, za podporo vsem vrstam evropskih inovacijskih ekosistemov in njihovi akterjem;

—	obnovljeni in okrepljeni mehanizmi usklajevanja in sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, državami članicami in pridruženimi državami, tudi z zasebnimi pobudami, za podporo vsem vrstam evropskih inovacijskih ekosistemov in njihovi akterjem;

—	podpora Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo (EIT) in skupnostim znanja in inovacij (SZI).

—	podpora Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo (EIT) in skupnostim znanja in inovacij (SZI).

Predlog spremembe 54

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – 1. del Evropski svet za inovacije – točka 1.1 (str. 62)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju ustreznega in učinkovitega dopolnjevanja s posameznimi ali mrežnimi pobudami držav članic, tudi v obliki evropskega partnerstva.

Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju ustreznega in učinkovitega dopolnjevanja s posameznimi ali mrežnimi pobudami držav članic ter regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč , tudi v obliki evropskega partnerstva. V interesu projektov, prejemnikov podpore, bo naloga instrumentov Iskalec in Pospeševalec vključitev te podpore v verigo stalnega spremljanja projektov; EIC bo v stalnem dialogu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, pristojnimi za inovacije, da se zagotovi medsebojno dopolnjevanje ukrepov in čim bolj povečajo povezave in sodelovanje, tudi prek sofinanciranih programov. Ta dialog je pogoj za dodelitev pečata odličnosti EIC.

Predlog spremembe 55

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III (str. 64)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.1.3

Dodatne dejavnosti EIC

1.1.3

Dodatne dejavnosti EIC

EIC bo izvajal tudi:

—

poslovne pospeševalne storitve EIC v podporo dejavnostim in ukrepom programov Iskalec in Pospeševalec. Cilj bo povezati Skupnost financiranih inovatorjev EIC, skupaj s financiranimi podjetji v okviru pečata odličnosti, z vlagatelji, partnerji in javnimi pridobitelji. Ukrepom EIC bo zagotovil vrsto storitev usmerjanja in mentorstva. Inovatorjem bo zagotovil dostop do mednarodnih mrež potencialnih partnerjev, vključno z industrijskimi, za dopolnitev vrednostne verige ali razvoj tržnih priložnosti ter iskanje vlagateljev in drugih virov zasebnega ali podjetniškega financiranja. Dejavnosti bodo vključevale dogodke v živo (npr. posredniške prireditve, predstavitvene dogodke), pa tudi razvoj ali uporabo obstoječih platform za iskanje partnerjev, v tesni povezavi s finančnimi posredniki, ki jih podpira InvestEU, in s skupino EIB. Te dejavnosti bodo prav tako spodbujale izmenjave z vrstniki kot vir učenja v okviru inovacijskega ekosistema, in pri tem posebej dobro uporabo članov Svetovalnega odbora EIC na visoki ravni in EIC Fellows;

—

poslovne pospeševalne storitve EIC v podporo dejavnostim in ukrepom programov Iskalec in Pospeševalec. Cilj bo povezati Skupnost financiranih inovatorjev EIC, skupaj s financiranimi podjetji v okviru pečata odličnosti, z vlagatelji, partnerji in javnimi pridobitelji , pa tudi nacionalnimi in lokalnimi akterji, ki podpirajo inovacije in lahko dodatno podprejo EIC ter trajno spremljajo inovatorje . Ukrepom EIC bo zagotovil vrsto storitev usmerjanja in mentorstva. Inovatorjem bo zagotovil dostop do mednarodnih mrež potencialnih partnerjev, vključno z industrijskimi, za dopolnitev vrednostne verige ali razvoj tržnih priložnosti ter iskanje vlagateljev in drugih virov zasebnega ali podjetniškega financiranja. Dejavnosti bodo vključevale dogodke v živo (npr. posredniške prireditve, predstavitvene dogodke), pa tudi razvoj ali uporabo obstoječih platform za iskanje partnerjev, v tesni povezavi s finančnimi posredniki, ki jih podpira InvestEU, in s skupino EIB. Te dejavnosti bodo prav tako spodbujale izmenjave z vrstniki kot vir učenja v okviru inovacijskega ekosistema, in pri tem posebej dobro uporabo članov Svetovalnega odbora EIC na visoki ravni in EIC Fellows;

Predlog spremembe 56

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – 1. del Evropski svet za inovacije – točka 1.2.2 (str. 65 in 66)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.2.2

Vodje programov EIC

Komisija bo imela proaktiven pristop k upravljanju zelo tveganih projektov, na podlagi dostopa do potrebnega strokovnega znanja in izkušenj.

1.2.2

Vodje programov EIC

Komisija bo imela proaktiven pristop k upravljanju zelo tveganih projektov, na podlagi dostopa do potrebnega strokovnega znanja in izkušenj.

Komisija bo imenovala več začasnih vodij programov EIC, ki ji bodo pomagali pri oblikovanju vizije na podlagi tehnologij in operativnih navodil.

Vodje programov bodo prihajali z različnih področij, vključno s podjetji, univerzami, nacionalnimi laboratoriji in raziskovalnimi središči. Imeli bodo strokovno poglobljeno znanje na podlagi osebnih izkušenj in števila let na ustreznem področju. To bodo priznani vodje, ki so že vodili multidisciplinarne raziskovalne skupine in velike institucionalne programe ter se zavedajo pomena neutrudnega, ustvarjalnega in širokega komuniciranja svojih vizij. Poleg tega bodo imeli izkušnje na področju nadzora pomembnih proračunov, kar zahteva občutek odgovornosti.

Vodje programov bodo prihajali z različnih področij, vključno z javnimi organi s področja inovacij, podjetji, univerzami, nacionalnimi laboratoriji in raziskovalnimi središči. Imeli bodo strokovno poglobljeno znanje na podlagi osebnih izkušenj in števila let na ustreznem področju. To bodo priznani vodje, ki so že vodili multidisciplinarne raziskovalne skupine in velike institucionalne programe ter se zavedajo pomena neutrudnega, ustvarjalnega in širokega komuniciranja svojih vizij. Poleg tega bodo imeli izkušnje na področju nadzora pomembnih proračunov, kar zahteva občutek odgovornosti.

Predlog spremembe 57

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inovacijski sistemi – točka 2.1 (str. 68)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.1	Utemeljitev

2.1	Utemeljitev

Da bi v celoti izkoristila ves potencial inovacije, ki vključuje raziskovalce, podjetnike, industrijo in širšo družbo, mora EU izboljšati okolje, v katerem lahko inovacije uspevajo na vseh ravneh. To bo pomembno prispevalo k razvoju učinkovitega inovacijskega ekosistema na ravni EU ter spodbujanju sodelovanja, mreženja in izmenjave idej, finančnih sredstev in znanj med nacionalnimi in lokalnimi inovacijskimi ekosistemi.

EU si mora prizadevati tudi za razvoj ekosistemov, ki podpirajo družbene inovacije in inovacije v javnem sektorju, poleg inovacij v zasebnih podjetjih. Vladni sektor mora inovirati tudi sam in se obnoviti, da bi lahko podprl spremembe predpisov in upravljanje, ki so potrebni za podpiranje obsežnega uvajanja novih tehnologij in naraščajočih zahtev javnosti po uspešnejšem in učinkovitejšem zagotavljanju storitev. Družbene inovacije so ključne za izboljšanje blaginje naših družb.

EU si mora prizadevati tudi za razvoj ekosistemov, ki podpirajo družbene inovacije in inovacije v sektorju neprofitnih društev in združenj ter javnem sektorju, poleg inovacij v zasebnih podjetjih. Ti sektorji morajo inovirati tudi sami in se obnoviti, da bi lahko podprli spremembe predpisov in upravljanje, ki so potrebni za podpiranje obsežnega uvajanja novih tehnologij in naraščajočih zahtev javnosti po uspešnejšem in učinkovitejšem zagotavljanju storitev. Družbene inovacije so ključne za izboljšanje blaginje naših družb.

Predlog spremembe 58

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inovacijski sistemi – točka 2.2 (str. 68 in 69)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.2	Področja ukrepanja

2.2	Področja ukrepanja

Kot prvi korak bo Komisija v okviru EIC organizirala forum javnih organov in organov, ki so odgovorni za nacionalne politike in programe na področju inovacij držav članic in pridruženih držav, s ciljem spodbujanja usklajevanja in dialoga o razvoju inovacijskega ekosistema. EU V tem forumu EIC bo Komisija:

Kot prvi korak bo Komisija v okviru EIC organizirala forum javnih organov in organov, ki so odgovorni za nacionalne politike in programe na področju inovacij držav članic , mest in regij in pridruženih držav, s ciljem spodbujanja usklajevanja in dialoga o razvoju inovacijskega ekosistema. EU V tem forumu EIC bo Komisija:

—

razpravljala o razvoju inovacijam naklonjene pravne ureditve z nadaljnjo uporabo inovacijskega načela in razvojem inovativnih pristopov na področju javnega naročanja, vključno z razvojem in krepitvijo instrumenta za javno naročanje inovacij (PPI) za spodbujanje inovacij. Observatorij za inovacije v javnem sektorju bo tudi še naprej podpiral notranja vladna prizadevanja za inovacije poleg prenovljenega mehanizma za pomoč politikam;

—

—	spodbujala usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih programov, ob prizadevanju EU za utrditev odprtega trga za pretok kapitala in naložb, kot so razvoj ključnih okvirnih pogojev za inovacije v okviru unije kapitalskih trgov;

—	spodbujala usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih programov, ob prizadevanju EU za utrditev odprtega trga za pretok kapitala in naložb, kot so razvoj ključnih okvirnih pogojev za inovacije v okviru unije kapitalskih trgov;

—

okrepila usklajevanje med nacionalnimi programi inovacij in EIC, da bi tako spodbudili sinergije in se izognili prekrivanju, z izmenjavo podatkov o programih in njihovem izvajanju, virov in strokovnega znanja, analize in spremljanja trendov na področju tehnologije in inovacij, in s povezovanjem zadevnih skupnosti inovatorjev;

—

okrepila usklajevanje med nacionalnimi , regionalnimi in lokalnimi programi inovacij in EIC, da bi tako spodbudili sinergije in se izognili prekrivanju, z izmenjavo podatkov o programih in njihovem izvajanju, virov in strokovnega znanja, analize in spremljanja trendov na področju tehnologije in inovacij, in s povezovanjem zadevnih skupnosti inovatorjev;

—	spodbujala identifikacijo, klasifikacijo, priznavanje in spodbujanje regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč, njihovo povezavo s pametno specializacijo in združevanje v konzorcije, ki bi lahko pomembno prispevali k uresničenju ciljev programa, zlasti stebra „Odprte inovacije“;

—

določila skupno komunikacijsko strategijo na področju inovacij v EU. Njen cilj bo spodbujanje najbolj nadarjenih inovatorjev, podjetnikov, zlasti mladih, MSP in zagonskih podjetij, tudi iz novih kotičkov EU. Poudarila bo dodano vrednost EU, da tehnični, netehnični in družbeni inovatorji lahko prispevajo državljanom EU z razvijanjem svojih zamisli/vizije v uspešno podjetje (družbena vrednost/vpliv, delovna mesta in rast, družbeni napredek).

—

Dejavnosti se bodo izvajale tako, da se zagotovi učinkovito dopolnjevanje med vrstami ukrepov EIC in njihovim posebnim poudarkom na prodornih inovacijah z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice in pridružene države, pa tudi zasebnimi pobudami, da se podprejo vse vrste inovacij, dosežejo vsi inovatorji po vsej EU, in se jim zagotovi večja in ustrezna podpora.

Dejavnosti se bodo izvajale tako, da se zagotovi učinkovito dopolnjevanje med vrstami ukrepov EIC in njihovim posebnim poudarkom na prodornih inovacijah z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice , regije, mesta in pridružene države, pa tudi zasebnimi pobudami, da se podprejo vse vrste inovacij, dosežejo vsi inovatorji po vsej EU, in se jim zagotovi večja in ustrezna podpora.

Obrazložitev

Mesta, regije in njihovi inovacijski ekosistemi morajo biti v središču EIC.

Predlog spremembe 59

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inovacijski sistemi – točka 2.2 (str. 69)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V ta namen bo EU:

—

spodbujala in skupno financirala skupne inovacijske programe, ki jih upravljajo organi, pristojni za javne nacionalne, regionalne ali lokalne politike in programe na področju inovacij, katerim se lahko pridružijo zasebni subjekti, ki podpirajo inovacije, in inovatorji. Takšni skupni programi, ki temeljijo na povpraševanju, so lahko med drugim usmerjeni v zgodnje faze in podpiranje študij izvedljivosti, sodelovanje med akademskim svetom in podjetji, podporo visokotehnološkim MSP za skupne raziskave, prenos tehnologije in znanja, internacionalizacijo MSP, analizo in razvoj trga, digitalizacijo nizkotehnoloških MSP, finančne instrumente za dejavnosti blizu trga ali uvajanje inovacij na trg, družbene inovacije. Vključujejo lahko tudi pobude za skupno javno naročanje, ki inovacijam omogočajo komercializacijo v javnem sektorju, zlasti za podporo razvoju nove politike. To je lahko zlasti učinkovito za spodbujanje inovacij na področju javnih storitev in ustvarjanje tržnih priložnosti za evropske inovatorje;

—

spodbujala in skupno financirala skupne inovacijske programe, ki jih upravljajo organi, pristojni za javne nacionalne, regionalne ali lokalne politike in programe na področju inovacij, katerim se lahko pridružijo zasebni subjekti, ki podpirajo inovacije, in inovatorji. Ti skupni programi se lahko uresničujejo v okviru konzorcijev, ki združujejo regionalne inovacijske ekosisteme in inovacijska središča. Takšni skupni programi, ki temeljijo na povpraševanju, so lahko med drugim usmerjeni v zgodnje faze in podpiranje študij izvedljivosti (med drugim dodatne raziskave za potrjevanje konceptov, objekte za predstavitev in pilotne proizvodne linije) , sodelovanje med akademskim svetom in podjetji, podporo visokotehnološkim MSP za skupne raziskave, prenos tehnologije in znanja, internacionalizacijo MSP, analizo in razvoj trga, digitalizacijo nizkotehnoloških MSP, finančne instrumente za dejavnosti blizu trga ali uvajanje inovacij na trg, družbene inovacije. Vključujejo lahko tudi pobude za skupno javno naročanje, ki inovacijam omogočajo komercializacijo v javnem sektorju, zlasti za podporo razvoju nove politike. To je lahko zlasti učinkovito za spodbujanje inovacij na področju javnih storitev in ustvarjanje tržnih priložnosti za evropske inovatorje;

—

podpirala tudi skupne programe za mentorstvo, usmerjanje, tehnično pomoč in druge storitve, ki se izvajajo blizu inovatorjev, z mrežami, kot je Evropska podjetniška mreža (EEN), grozdi, vseevropskimi platformami, kot je Startup Europe, lokalnimi inovacijskimi akterji, javnimi in zasebnimi, zlasti inkubatorji ter inovacijskimi vozlišči, ki bi se lahko tudi medsebojno povezala, da bi podprla partnerstva med inovatorji. Podpora se lahko dodeli tudi za spodbujanje mehkih veščin za inovacije, vključno z omrežjem poklicnih ustanov, ter v tesni povezavi z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo;

—

podpirala tudi skupne programe za mentorstvo, usmerjanje, tehnično pomoč in druge storitve, ki se izvajajo blizu inovatorjev, z mrežami, kot je Evropska podjetniška mreža (EEN), grozdi, vseevropskimi platformami, kot je Startup Europe, lokalnimi in regionalnimi inovacijskimi akterji, javnimi in zasebnimi, zlasti inkubatorji ter inovacijskimi vozlišči, ki bi se lahko tudi medsebojno povezala, da bi podprla partnerstva med inovatorji. Podpora se lahko dodeli tudi za spodbujanje mehkih veščin za inovacije, vključno z omrežjem poklicnih ustanov, ter v tesni povezavi z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo;

Predlog spremembe 60

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inovacijski sistemi – točka 2.2 (str. 69)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
EU bo uvedla tudi ukrepe, ki so potrebni za nadaljnje spremljanje in splošno spodbujanje področja inovacij in zmogljivosti za upravljanje inovacij v Evropi.	EU bo uvedla tudi ukrepe, ki so potrebni za nadaljnje spremljanje in splošno spodbujanje področja inovacij in zmogljivosti za upravljanje inovacij v Evropi.
	Komisija bo skupaj z mesti in regijami skrbela za forum regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč, da bi se bolje seznanili s pogoji za njihovo ustanavljanje in uspešnost, njihovim prispevkom k znanstveni odličnosti Evrope in dinamiki inovacij ter da bi olajšali in povečali njihov prispevek k izvajanju programa in doseganju njegovih ciljev.
Podporne dejavnosti za ekosistem bo izvajala Komisija s podporo izvajalske agencije za postopek ocenjevanja.	Podporne dejavnosti za ekosistem bo izvajala Komisija s podporo izvajalske agencije za postopek ocenjevanja.

Predlog spremembe 61

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo – točka 3.1, 2. odstavek (str. 70)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Še vedno so potrebna prizadevanja za razvoj ekosistemov, kjer lahko raziskovalci, inovatorji, industrijska podjetja in vlade sodelujejo na enostaven način.	Še vedno so potrebna prizadevanja za razvoj ekosistemov, kjer lahko raziskovalci, inovatorji, industrijska podjetja, vlade ter lokalne in regionalne oblasti sodelujejo na enostaven način.

Predlog spremembe 62

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo – točka 3.1, 4. odstavek, prvi stavek (str. 70)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Narava in obseg inovacijskih izzivov zahtevata povezovanje in mobiliziranje akterjev in virov v evropskem merilu, s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja.	Narava in obseg inovacijskih izzivov zahtevata povezovanje in mobiliziranje akterjev in virov v evropskem merilu, s spodbujanjem medregionalnega in čezmejnega sodelovanja.

Predlog spremembe 63

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo – točka 3.2.1 (str. 71 in 72)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3.2	Področja ukrepanja

3.2	Področja ukrepanja

3.2.1

Trajnostni inovacijski sistemi po vsej Evropi

EIT bo imel okrepljeno vlogo na področju krepitve trajnostnih inovacijskih ekosistemov po vsej Evropi. EIT zlasti še naprej deluje predvsem prek svojih skupnosti znanja in inovacij, obsežnih evropskih partnerstev, ki obravnavajo specifične družbene izzive. EIT si bo še naprej prizadeval za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki ga obkrožajo, s spodbujanjem povezovanja raziskav, inovacij in izobraževanja. Poleg tega bo EIT prispeval k premoščanju obstoječih vrzeli v uspešnosti inovacij v Evropi z razširitvijo svojega Regionalnega inovacijskega programa (EIT RIS). EIT bo sodeloval z inovacijskimi ekosistemi, ki imajo visok inovacijski potencial na podlagi strategije, tematske uskladitve in učinka, in sicer v tesni sinergiji s strategijami in platformami pametne specializacije.

3.2.1

Trajnostni inovacijski sistemi po vsej Evropi

EIT bo imel okrepljeno vlogo na področju krepitve trajnostnih inovacijskih ekosistemov po vsej Evropi. EIT zlasti še naprej deluje predvsem prek svojih skupnosti znanja in inovacij, obsežnih evropskih partnerstev, ki obravnavajo specifične družbene izzive. EIT si bo še naprej prizadeval za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki ga obkrožajo, s spodbujanjem povezovanja raziskav, inovacij in izobraževanja. Poleg tega bo EIT prispeval k premoščanju obstoječih vrzeli v uspešnosti inovacij v Evropi z razširitvijo svojega Regionalnega inovacijskega programa (EIT RIS). EIT bo sodeloval z inovacijskimi ekosistemi, zlasti regionalnimi inovacijskimi ekosistemi in inovacijskimi središči, ki imajo visok inovacijski potencial na podlagi strategije, tematske uskladitve in učinka, in sicer v tesni sinergiji s strategijami in platformami pametne specializacije.

Predlog spremembe 64

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo – točka 3.2.4 (str. 72)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošne smernice

—	Sodelovanje z EIC pri racionalizaciji podpore (tj. financiranja in storitev), ki se zagotavljajo zelo inovativnim podjetjem v zagonski in fazi širitve, zlasti prek skupnosti znanja in inovacij;

—	Sodelovanje z EIC pri racionalizaciji podpore (tj. financiranja in storitev), ki se zagotavljajo zelo inovativnim podjetjem v zagonski in fazi širitve, zlasti prek skupnosti znanja in inovacij;

—	načrtovanje in izvajanje dejavnosti EIT za doseganje največjih možnih sinergij z ukrepi v okviru stebra Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost in njihovo dopolnjevanje;

—	načrtovanje in izvajanje dejavnosti EIT za doseganje največjih možnih sinergij z ukrepi v okviru stebra Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost in njihovo dopolnjevanje;

—	sodelovanje z državami članicami EU na nacionalni in regionalni ravni, z vzpostavljanjem strukturiranega dialoga in usklajevanjem prizadevanj za omogočanje sinergij z obstoječimi nacionalnimi pobudami, da se opredelijo, izmenjujejo in razširjajo dobre prakse in spoznanja;

—

sodelovanje z državami članicami EU na nacionalni ravni ter z lokalnimi in regionalnimi oblastmi , z vzpostavljanjem strukturiranega dialoga in usklajevanjem prizadevanj za omogočanje sinergij z obstoječimi nacionalnimi , regionalnimi in lokalnimi pobudami, da se opredelijo, izmenjujejo in razširjajo dobre prakse in spoznanja;

Predlog spremembe 65

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Krepitev evropskega raziskovalnega prostora – 4. odstavek (str. 74)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Poleg tega so raziskave in inovacije po mnenju nekaterih oddaljene in elitistične, brez jasne koristi za državljane, ter vključujejo stališča, ki ovirajo ustvarjanje in uvajanje inovativnih rešitev, in dvome o javnih politikah, podprtih z dokazi. To zahteva boljše povezave med znanstveniki, državljani in snovalci politike ter strožje pristope tudi k združevanju znanstvenih dokazov.

Te razlike in neenak dostop do raziskav in inovacij so privedle do pomanjkanja zaupanja javnosti. Poleg tega so raziskave in inovacije po mnenju nekaterih oddaljene in elitistične, brez jasne koristi za državljane, ter vključujejo stališča, ki ovirajo ustvarjanje in uvajanje inovativnih rešitev, in dvome o javnih politikah, podprtih z dokazi. To zahteva odpravo teh neenakosti in boljše povezave med znanstveniki, državljani in snovalci politike ter strožje pristope tudi k združevanju znanstvenih dokazov.

Predlog spremembe 66

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Krepitev evropskega raziskovalnega prostora – 5. odstavek (str. 74)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

EU mora zdaj povečati steber kakovosti in učinka svojega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki zahteva prenovljen Evropski raziskovalni prostora (ERP), bolje podprt z okvirnim programom EU za raziskave in inovacije. Še zlasti je potreben dobro povezan, vendar prilagojen sveženj ukrepov EU, skupaj z reformami in izboljšanjem učinkov na nacionalni ravni (h katerim lahko prispevajo strategije pametne specializacije, ki se podpirajo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj), ter institucionalne spremembe v organizacijah, ki financirajo in izvajajo raziskave, vključno z univerzami. Z združevanjem prizadevanj na ravni EU je mogoče izkoristiti sinergije in zagotoviti potreben obseg, da se učinkoviteje podprejo reforme nacionalnih politik in se doseže večji vpliv.

EU mora zdaj povečati steber kakovosti in učinka svojega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki zahteva prenovljen Evropski raziskovalni prostora (ERP), bolje podprt z okvirnim programom EU za raziskave in inovacije. Še zlasti je potreben dobro povezan, vendar prilagojen sveženj ukrepov EU, skupaj z reformami in izboljšanjem učinkov na nacionalni , regionalni in lokalni ravni (h katerim lahko prispevajo strategije pametne specializacije, ki se podpirajo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj), ter institucionalne spremembe v organizacijah, ki financirajo in izvajajo raziskave, vključno z univerzami. Z združevanjem prizadevanj na ravni EU je mogoče izkoristiti sinergije in zagotoviti potreben obseg, da se učinkoviteje podprejo reforme nacionalnih , regionalnih in lokalnih politik in se doseže večji vpliv.

Predlog spremembe 67

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Krepitev evropskega raziskovalnega prostora – 6. odstavek (str. 74)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dejavnosti, ki se podpirajo v tem delu, obravnavajo prioritete politik ERP, ki na splošno podpirajo vse dele programa Obzorje Evropa. Lahko se določijo tudi dejavnosti za spodbujanje kroženja znanja v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru prek mobilnosti raziskovalcev in inovatorjev. Druge dejavnosti so lahko usmerjene v ustanavljanje, strukturiranje in odličnost novih regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč v državah članicah in regijah, ki zaostajajo na področju raziskav in inovacij.

Predlog spremembe 68

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Krepitev evropskega raziskovalnega prostora – Izmenjava odličnosti (str. 76)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Splošne smernice

—	Povezovanje v skupine za ustvarjanje novih ali nadgradnjo obstoječih centrov odličnosti v državah upravičenkah, in sicer na podlagi partnerstva med vodilnimi znanstvenimi institucijami in partnerskimi institucijami;

—	Povezovanje v skupine za ustvarjanje novih regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč ter novih ali nadgradnjo obstoječih centrov odličnosti v državah upravičenkah, in sicer na podlagi partnerstva med vodilnimi znanstvenimi institucijami in partnerskimi institucijami;

—

tesno medinstitucionalno sodelovanje, da se občutno okrepi univerza ali raziskovalna organizacija iz države upravičenke na določenem področju, tako da se to področje poveže z raziskovalnimi institucijami, ki imajo vodilni položaj v mednarodnem merilu in so iz drugih držav članic ali pridruženih držav;

—

—	predsedniki ERP, da se podprejo univerze ali raziskovalne organizacije pri privabljanju in zadrževanju visokokakovostnih človeških virov pod vodstvom izjemnega raziskovalca in vodje raziskav („vodja katedre ERP“), in izvedejo strukturne spremembe, da se doseže odličnost na trajnostni podlagi;

—	predsedniki ERP, da se podprejo univerze ali raziskovalne organizacije pri privabljanju in zadrževanju visokokakovostnih človeških virov pod vodstvom izjemnega raziskovalca in vodje raziskav („vodja katedre ERP“), in izvedejo strukturne spremembe, da se doseže odličnost na trajnostni podlagi;

—

evropsko sodelovanje v znanosti in tehnologiji (COST), ki vključuje ambiciozne pogoje v zvezi z vključitvijo držav upravičenk, ter druge ukrepe za zagotavljanje znanstvenega mreženja, podporo raziskovalcem iz teh ciljnih držav za razvoj zmogljivosti in razvoj poklicne poti. 80 % celotnega proračuna COST bo namenjenih za ukrepe, ki so popolnoma usklajeni s cilji tega področja ukrepanja.

—

—	medregionalno sodelovanje na podlagi skupne pametne specializacije in sodelovanje med regionalnimi inovacijskimi ekosistemi in inovacijskimi središči, ki podpira in olajšuje udeležbo novih in rastočih ekosistemov.

Predlog spremembe 69

Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Krepitev evropskega raziskovalnega prostora – Reforma in krepitev sistema EU za raziskave in inovacije (str. 91)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Reforme politik na nacionalni ravni se bodo vzajemno krepile z oblikovanjem političnih pobud na ravni EU, raziskavami, mreženjem, partnerstvi, usklajevanjem, zbiranjem podatkov ter spremljanjem in ocenjevanjem.

Reforme politik na nacionalni , regionalni in lokalni ravni se bodo vzajemno krepile z oblikovanjem političnih pobud na ravni EU, raziskavami, mreženjem, partnerstvi, usklajevanjem, zbiranjem podatkov ter spremljanjem in ocenjevanjem.

Splošne smernice

—	Okrepitev baze dokazov za politike na področju raziskav in inovacij za boljše razumevanje različnih razsežnosti in komponent nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov, vključno z nosilci, učinki, povezanimi politikami;

—	Okrepitev baze dokazov za politike na področju raziskav in inovacij za boljše razumevanje različnih razsežnosti in komponent nacionalnih , regionalnih in lokalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov, vključno z nosilci, učinki, povezanimi politikami;

—

predvidene dejavnosti za predvidevanje prihodnjih potreb, z usklajevanjem in skupnim oblikovanjem v sodelovanju z nacionalnimi agencijami ter v prihodnost usmerjenimi deležniki, na participativni način, na podlagi napredka metodologije za napovedovanje, s čimer bodo rezultati ustreznejši za politike, hkrati pa se bodo izkoriščale sinergije v celotnem programu in zunaj programa;

—

predvidene dejavnosti za predvidevanje prihodnjih potreb, z usklajevanjem in skupnim oblikovanjem v sodelovanju z nacionalnimi agencijami , lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter v prihodnost usmerjenimi deležniki, na participativni način, na podlagi napredka metodologije za napovedovanje, s čimer bodo rezultati ustreznejši za politike, hkrati pa se bodo izkoriščale sinergije v celotnem programu in zunaj programa;

—	pospeševanje prehoda v odprto znanost, s spremljanjem, analiziranjem in podpiranjem razvoja ter uporabe politik in praks odprte znanosti na ravni držav članic, regij, institucij in raziskovalcev, tako da se zagotovijo čim večje sinergije in usklajenost na ravni EU;

—	pospeševanje prehoda v odprto znanost, s spremljanjem, analiziranjem in podpiranjem razvoja ter uporabe politik in praks odprte znanosti na ravni držav članic, regij, mest, institucij in raziskovalcev, tako da se zagotovijo čim večje sinergije in usklajenost na ravni EU;

—

podpora za reformo nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih politik, vključno z okrepljenim programom storitev instrumenta za podporo politikam (PSF) (tj. medsebojni strokovni pregledi, posebne podporne dejavnosti, dejavnosti vzajemnega učenja in center znanja) za države članice in pridružene države, ki delujejo v sinergiji z Evropskim skladom za regionalni razvoj, podporno službo za strukturne reforme (SRSS) ter Orodjem za izvajanje reform;

—

podpora za reformo nacionalnih , regionalnih in lokalnih raziskovalnih in inovacijskih politik, vključno z okrepljenim programom storitev instrumenta za podporo politikam (PSF) (tj. medsebojni strokovni pregledi, posebne podporne dejavnosti, dejavnosti vzajemnega učenja in center znanja) za države članice , regije, mesta in pridružene države, ki delujejo v sinergiji z Evropskim skladom za regionalni razvoj, podporno službo za strukturne reforme (SRSS) ter Orodjem za izvajanje reform;

—

podporo za ustanavljanje, strukturiranje in razvoj regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč. V primeru skupne vloge države članice ter lokalnih in regionalnih organov je možna posebna oblika sodelovanja med Komisijo in temi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji, da bi povečali porabo sredstev ESRR in ESS+ na področju raziskav in inovacij, olajšali dostop do programa Obzorje Evropa in povečali sinergije med različnimi skladi in okvirnim programom, na primer v okviru novih evropskih partnerstev in sofinanciranih programov. Službe in agencije Komisije, pristojne za izvajanje programa Obzorje Evropa, bodo neposredno vključene v to;

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

ponovno poziva k celoviti obravnavi finančnega prispevka EU za raziskave, usposabljanje in inovacije, kar trenutno ni vključeno v načrtovanje proračuna;

meni, da je programu Obzorje Evropa v sedanjem proračunskem okviru dodeljenih dovolj sredstev in da bi samo precejšnje povečanje proračuna EU upravičilo ponovno oceno, ki bi morala biti v tem primeru osredotočena na steber III in del Krepitev evropskega raziskovalnega prostora;

je zaskrbljen zaradi možnega povečanja neenakosti med tistimi mesti in regijami, ki imajo veliko korist od okvirnega programa za raziskave in inovacije, katerega proračun se bo povečal, in drugimi, ki bodo občutili posledice zmanjšanja sredstev za kohezijsko politiko; opozarja, da mora EU v skladu s členom 174 PDEU razvijati in izvajati ukrepe za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; opozarja na neuspešnost ukrepov za zmanjšanje razlik med regijami, da bi odgovorili na izzive, kot so demografske spremembe, in spodbudili dostop vseh do programa Obzorje Evropa;

poziva, naj se zares upošteva odličnost po vseh državah članicah in regijah EU, da bi izboljšali raven znanstvene odličnosti celotne Evrope in ne le nekaj večjih regij in mest;

poudarja napredek, da se v programu Obzorje Evropa upošteva stanje na področju inovacij na lokalni in regionalni ravni, vendar močno obžaluje, da se še vedno ne priznava lokalnega in regionalnega pečata znanstvene odličnosti, prispevka regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč k dinamiki EU ter vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri načrtovanju in izvajanju politik na področju raziskav in inovacij; meni, da je uradna opredelitev regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč predpogoj za njihovo upoštevanje v praksi;

odločno poziva k polni vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v strateško načrtovanje, na podlagi katerega se bo izvajal program Obzorje Evropa, in k upoštevanju strategij pametne specializacije v tem okviru;

meni, da je treba pri ocenjevanju učinkov programov in projektov teritorialne učinke upoštevati kot osrednji element;

meni, da je nujno jasno navesti povezavo med inovacijskimi politikami na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in da morajo lokalne in regionalne oblasti sodelovati v forumu Evropskega sveta za inovacije;

v celoti podpira nova evropska partnerstva in sofinancirane ukrepe, ki bi lahko postali prednostni instrumenti financiranja medregionalnega sodelovanja in programov, ki jih izvajajo konzorciji regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč (povezovanje mest in regij); poziva, naj se precejšen del programa Obzorje Evropa izvaja na ta način, zlasti v stebrih II in III;

10.

upa, da se bodo vsa sredstva za sofinanciranje ukrepov in akcijskih programov v okviru programa Obzorje Evropa dodeljevala v skladu s pravnimi določbami, ki veljajo za ta program, zlasti v zvezi z državno pomočjo;

11.

meni, da je treba zagotoviti jasen okvir za sinergije med različnimi skladi in okvirnim programom na podlagi načel usklajenosti, komplementarnosti, združljivosti, skupne priprave in priznavanja skupin lokalnih akterjev; poudarja, da je bistvenega pomena pristop učinkovite skupne priprave, zlasti za uvedbo pečata odličnosti;

12.

odločno nasprotuje temu, da bi bila možnost prenosa dela sredstev kohezijske politike na program Obzorje Evropa vedno prepuščena odločitvi držav članic, in odločno vztraja, da se odločanje o tem omogoči zadevnemu organu upravljanja in da se glede podrobnih pravil uporabe teh sredstev določijo dogovorita organ upravljanja in Komisija, da se zagotovi vrnitev teh sredstev zadevnemu ozemlju;

13.

poudarja pomen ukrepov za podporo evropskim inovacijskim ekosistemom v okviru stebra III in zahteva, da se bistveno poveča njegov proračun in da se ta pristop uporabi predvsem za regionalne inovacijske ekosisteme in inovacijska središča;

14.

izraža zaskrbljenost v zvezi s stebrom II in s tem povezanim tveganjem pretirane poenostavitve „nalog“ in poziva k vrnitvi k operativnemu pristopu na podlagi skupne priprave, predlagano v Lamyjevem poročilu; poleg tega izraža zaskrbljenost tudi zaradi šibkega položaja družboslovja in poziva k povečanju števila tem, obravnavanih v okviru sklopa „Vključujoča in varna družba“;

15.

poziva, naj se v okviru sklopa „Hrana in naravni viri“ na področju kmetijstva prednost nameni raziskavam o načinih kmetijsko-ekološke in kmetijsko-gozdarske proizvodnje ter razvoju lokalnih prehranskih sistemov;

16.

priznava, da so predlogi Komisije v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti; poudarja, da je treba upoštevati predloge, vključene v poročilo, da bi se konkretno izvajali zaključki, nastali pri delu projektne skupine za subsidiarnost.

V Bruslju, 9. oktobra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

Top