5.1.

Za ločevanje dela proizvedene električne energije, ki se ne obravnava kot električna energija iz soproizvodnje, je treba najprej izračunati celotni izkoristek naprave za soproizvodnjo.

5.2.

Celotni izkoristek naprave za soproizvodnjo se določi na naslednji način: proizvedena energija obrata za soproizvodnjo (električna energija, mehanska energija (1) in koristna toplota) v določenem poročevalnem obdobju se deli z vložkom goriva v napravo za soproizvodnjo v istem poročevalnem obdobju, tj.

celotni izkoristek = (proizvedena energija)/(vložek goriva)

5.3.

Izračun celotnega izkoristka mora temeljiti na dejanskih obratovalnih podatkih iz dejanskih/evidentiranih izmerjenih vrednosti posamezne naprave za soproizvodnjo, ki se zberejo v poročevalnem obdobju. Splošne ali potrjene vrednosti, ki jih predloži proizvajalec (v skladu s posamezno tehnologijo), se ne smejo uporabiti (2).

5.4.

Poročevalno obdobje pomeni obdobje obratovanja naprave za soproizvodnjo, za katerega je treba določiti proizvedeno električno energijo. Običajno se predloži poročilo enkrat na leto. Vendar so dopustna krajša obdobja. Najdaljše obdobje je eno leto, najkrajše pa ena ura. Poročevalna obdobja se lahko razlikujejo od pogostosti merjenja.

5.5.

Proizvedena energija pomeni skupno električno energijo (iz soproizvodnje ter ločene proizvodnje toplote in električne energije) in koristno toploto (HCHP), proizvedeno v obratu za soproizvodnjo toplote in električne energije v poročevalnem obdobju.

5.6.

V skladu z opredelitvami iz člena 3(b) in (c) Direktive 2004/8/ES velja za koristno toploto (HCHP) naslednja toplota: toplota, ki se uporablja za procesno ogrevanje ali ogrevanje prostorov in/ali za naknadno hlajenje; toplota za omrežja daljinskega ogrevanja ali hlajenja; izpušni plini iz postopka soproizvodnje, ki se uporabljajo za neposredno ogrevanje in sušenje.

5.7.

Primeri toplote, ki ni koristna, so: toplota, ki je izločena v okolje in ni izkoriščena (3); toplota, ki se izgubi skozi dimnike ali pri izpušnih plinih; toplota, ki se odbija pri opremi, kot so kondenzatorji ali radiatorji za odvajanje toplote; toplota, ki se uporablja notranje za razplinjanje, kondenzacijsko ogrevanje, dodajno vodo in ogrevanje napajalne vode za kotle, ki se uporablja pri delovanju kotlov znotraj mej naprave za soproizvodnjo, kot so kotli z rekuperacijo toplote. Delež toplote vrnjenega kondenzata v obrat za soproizvodnjo (npr. po uporabi za daljinsko ogrevanje ali v industrijskem postopku) se ne šteje za koristno toploto in se lahko odšteje od toplotnega toka, ki je povezan s proizvodnjo pare v skladu s praksami držav članic.

5.8.

Izvožena toplota, ki se uporablja v proizvodnji električne energije na drugi lokaciji, ne velja za koristno toploto, ampak se šteje za del notranjega prenosa toplote v napravi za soproizvodnjo. V tem primeru je električna energija, proizvedena iz te izvožene toplote, vključena v skupno proizvedeno električno energijo (glej sliko 4).

5.9.

Električna energija, ki nastane brez soproizvodnje toplote, pomeni električno energijo, proizvedeno z napravo za soproizvodnjo v poročevalnem obdobju, kadar se nobena oblika toplote, ki je proizvedena v postopku soproizvodnje, ali del proizvedene toplote ne more šteti za koristno toploto.

5.10.

Električna energija, ki nastane brez soproizvodnje toplote, se lahko proizvede v naslednjih primerih:

5.11.

Vložek goriva pomeni skupno energijo goriva (za soproizvodnjo in ločeno proizvodnjo toplote in električne energije) na podlagi nižje kurilne vrednosti, ki je potrebna za proizvodnjo električne energije in toplote (iz soproizvodnje in ločene proizvodnje) v postopku soproizvodnje v poročevalnem obdobju. Primeri vložkov goriva so vsa goriva, para in drugi dovodi toplote ter odpadna toplota iz procesa, uporabljena za proizvodnjo električne energije v napravi za soproizvodnjo (4). Vrnjeni kondenzat iz postopka soproizvodnje (v primeru proizvedene pare) se ne šteje za vložek goriva.

5.12.

Energija goriva za soproizvodnjo toplote in električne energije pomeni energijo goriva na podlagi nižje kurilne vrednosti, ki je potrebna v postopku soproizvodnje, da se v poročevalnem obdobju proizvede električna energija iz soproizvodnje in koristna toplotna energija (glej sliko 1).

5.13.

Energija goriva za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije pomeni energijo goriva na podlagi nižje kurilne vrednosti, potrebne za proizvodnjo toplote, ki ne velja za koristno toploto, in/ali električno energijo, ki nastane v poročevalnem obdobju brez soproizvodnje toplote (glej sliko 1).

6.1.

Vsa izmerjena proizvedena električna energija in vsa izmerjena proizvedena koristna toplota se lahko upoštevata pri uporabi metodologije za določanje izkoristka postopka soproizvodnje, če je celotni izkoristek naprave za soproizvodnjo enak ali večji od

kot je opredeljeno v Prilogi II k Direktivi.

6.2.

Za naprave za mikrosoproizvodnjo (do 50 kWe) z dejanskim obratovanjem soproizvodnje je dovoljeno primerjati izračunan celotni izkoristek (v skladu s korakom 1) s potrjenimi vrednostmi, ki jih predloži proizvajalec, dokler so prihranki primarne energije, kot je določeno točki (b) Priloge III k Direktivi 2004/8/ES, višji od nič.

7.1.

Če je celotni izkoristek naprave za soproizvodnjo nižji od mejnih vrednosti (75 % – 80 %), se lahko proizvaja električna energija brez soproizvodnje toplote, pri čemer se lahko naprava razdeli na dva virtualna dela, tj. na del za soproizvodnjo toplote in električne energije ter del za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije.

7.2.

Za del za soproizvodnjo toplote in električne energije upravljavec obrata preveri vzorec obremenitve (raba koristne toplote) ter oceni, ali naprava v nekaterih obdobjih obratuje pri polnem obratovanju soproizvodnje. Če deluje ta naprava v zadevnih obdobjih pri polnem obratovanju soproizvodnje, upravljavec obrata izmeri toploto in električno energijo, dejansko proizvedeni v napravi za soproizvodnjo, v takih razmerah in v teh obdobjih. Na podlagi teh podatkov lahko določi dejansko „razmerje med električno energijo in toploto“ (Cdejansko) (5).

7.3.

Na podlagi tega dejanskega „razmerja med električno energijo in toploto“ bo lahko upravljavec izračunal, kateri del električne energije, izmerjene med poročevalnim obdobjem, lahko v skladu s formulo ECHP = HCHP * Cdejansko velja za električno energijo iz soproizvodnje.

7.4.

Za naprave za soproizvodnjo, ki se razvijajo ali ki obratujejo prvo leto in za katere ni na voljo izmerjenih podatkov, se lahko uporabi načrtovano „razmerje med električno energijo in toploto“ (Cnačrtovano) pri polnem obratovanju soproizvodnje. Električna energija iz soproizvodnje toplote in električne energije se izračuna v skladu s formulo ECHP = HCHP * Cnačrtovano.

8.1.

Če dejansko „razmerje med električno energijo in toploto“ naprave za soproizvodnjo ni znano, lahko upravljavec obrata za izračun električne energije iz soproizvodnje uporabi privzeto „razmerje med električno energijo in toploto“ (Cprivzeto), kot je določeno v Prilogi II k Direktivi 2004/8/ES. Električna energija iz soproizvodnje toplote in električne energije se izračuna v skladu s formulo ECHP = HCHP * Cprivzeto.

8.2.

Vendar mora v tem primeru upravljavec nacionalnemu organu ali pristojnemu telesu, ki ga določi vsaka država članica, kot je določeno v členu 5 Direktive, sporočiti razloge, zakaj dejansko „razmerje med električno energijo in toploto“ ni znano, obdobje, za katero manjkajo podatki, ter ukrepe, sprejete za odpravo teh razmer.

9.1.

Izračunana električna energija v korakih 3 in 4 se bo upoštevala pri uporabi metodologije za določanje izkoristka postopka soproizvodnje, vključno z izračunom prihrankov primarne energije v postopku soproizvodnje.

9.2.

Za izračun prihrankov primarne energije je treba določiti porabo goriva pri ločeni soproizvodnji toplote in električne energije. Poraba goriva za ločeno soproizvodnjo toplote in električne energije se izračuna kot količina „električne energije, proizvedene brez soproizvodnje toplote,“ deljena z „izkoristkom proizvodnje električne energije v posameznem obratu“.