Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52022XR5216

Resolucija Evropskega odbora regij o evropskem letu spretnosti 2023

COR 2022/05216

OJ C 79, 2.3.2023, p. 8–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

2.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/8

Resolucija Evropskega odbora regij o evropskem letu spretnosti 2023

(2023/C 79/02)

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu spretnosti 2023 (1),

1.

 pozdravlja predlog Evropske komisije, da se leto 2023 razglasi za evropsko leto spretnosti, ter podpira splošne cilje predloga kot pravočasen in dragocen prispevek h krepitvi socialne, ekonomske in teritorialne odpornosti, tudi po krizi zaradi COVID-19 in v času vojne v Ukrajini, ter k izpolnjevanju potreb po novih znanjih in spretnostih, zlasti tistih, ki so povezane z zelenim in digitalnim prehodom;

2.

 priporoča tesno vključevanje mladih in mladinskih organizacij v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje evropskega leta spretnosti kot zapuščine evropskega leta mladih in v duhu vključevanja vidika mladih;

3.

 poudarja, da je bistvena korenita sprememba miselnosti in vedenja vseh deležnikov, saj je težko napovedati prihodnje trende na trgu dela in posledično hitrost potrebnih sprememb v izobraževanju in usposabljanju. V zvezi s tem pričakuje, da bo evropsko leto spretnosti priložnost, da se v sodelovanju z vsemi ravnmi upravljanja ustvari živahen in ustvarjalen ekosistem, v katerem bodo lahko ljudje, zlasti mladi, razpravljali in sooblikovali odzive na področju izobraževanja in usposabljanja, ki bodo pripomogli k temu prehodu;

4.

 poudarja, da bi moralo biti evropsko leto spretnosti priložnost za naložbe, s katerimi bo politika na področju spretnosti lahko kos izzivom prihodnosti. To skupaj z vse večjo digitaliziranostjo poklicnega življenja zahteva spremembo paradigme v naborih znanj in spretnosti. V zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati in promovirati ustrezne spretnosti za zeleni in digitalni prehod, hkrati pa ohraniti tradicionalne spretnosti;

5.

 pričakuje, da bo evropsko leto spretnosti spodbudilo izvajanje evropskega programa znanj in spretnosti iz leta 2021 ter postalo mejnik za uresničitev krovnih ciljev EU, določenih v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, v skladu s katerimi naj bi se vsako leto vsaj 60 % odraslih udeležilo usposabljanja, do leta 2030 pa bi dosegli vsaj 78-odstotno stopnjo zaposlenosti, ter računa, da se bodo z njim povečale tudi možnosti in podpiranje žensk in mladih pri (ponovnem) vstopu na trg dela. Hkrati upa, da bo evropsko leto spretnosti s spodbujanjem posameznikov, da izboljšajo svoje spretnosti in s tem zaposljivost, prispevalo tudi k doseganju tretjega krovnega cilja akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic, tj. zmanjšanja števila ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, za vsaj 15 milijonov;

6.

 pričakuje, da bo izvajanje evropskega leta spretnosti prispevalo k uresničevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja;

7.

 pričakuje, da bo evropsko leto spretnosti priložnost za oceno napredka, doseženega na različnih območjih EU v zvezi s posebnimi določbami instrumenta NextGenerationEU v okviru njegove vodilne pobude „preusposabljanje in izpopolnjevanje“, ter prilagoditev sistemov izobraževanja in usposabljanja, da bi podprli digitalna znanja in spretnosti ter poklicno izobraževanje in usposabljanje v vseh starostih;

8.

 poudarja, da so kriza zaradi COVID-19 in posledice sedanje vojne v Ukrajini povzročile znatne težave glede izobraževanja, zaposlovanja, duševnega zdravja in razpoložljivega dohodka. V zvezi s tem poziva, naj se v okviru evropskega leta spretnosti spodbujajo ukrepi za boj proti brezposelnosti, vključno z dolgotrajno brezposelnostjo in podzaposlenostjo, ter obravnavajo ključna vprašanja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), ter spretnosti, primerne za prihodnost;

9.

 poudarja, da je lahko mentorstvo neprecenljivo orodje za zmanjšanje vrzeli v usposabljanju ter znanjih in spretnostih pa tudi brezposelnosti in navsezadnje socialnih neenakosti, hkrati pa spodbuja medgeneracijsko solidarnost. V zvezi s tem se zavzema za razvoj evropskega okvira mentorstva;

10.

 poudarja, da bi bilo treba problem pomanjkanja spretnosti, tudi v oddaljenih ali redko poseljenih skupnostih, obravnavati z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem, vseživljenjskim učenjem, digitalnim izobraževanjem, usposabljanjem in vlaganjem v nove tehnologije; meni, da bo vključitev osnovnih spretnosti, ki so prečne in dopolnjujejo zelene in druge življenjske spretnosti, v vse programe usposabljanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja vodila k večji socialni odpornosti in vseživljenjski zaposljivosti ter opolnomočenosti delovne sile, ki ima občutek, da pomembno prispeva k zelenemu prehodu;

11.

 opozarja tudi na dejstvo, da so za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda nujne naložbe v krepitev zmogljivosti zaposlenih v javnem sektorju;

12.

 opozarja, da imajo v skladu z načelom subsidiarnosti in z vidika upravljanja na več ravneh v večini držav članic lokalne in regionalne oblasti ključne pristojnosti za politike izobraževanja in usposabljanja ter imajo strateško vlogo na področju politik zaposlovanja. Zato poudarja, da mesta in regije predstavljajo raven upravljanja, kjer so operativne povezave med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje ter trgom dela najmočnejše, zato bi bilo te treba financirati, izvajati in spremljati;

13.

 poudarja, da bi morali biti v izvajanje ukrepov za (ponovno) vključevanje ljudi na trg dela poleg lokalnih in regionalnih oblasti, ki imajo ključno vlogo, vključeni tudi drugi akterji, vključno z zasebnim sektorjem in organizacijami tretjega sektorja; je prepričan, da bi morali sistemi za usposabljanje in spretnosti v večji meri uskladiti kompetence vseh generacij s hitro spreminjajočimi se potrebami trga dela;

14.

 poziva k sprejetju ustreznih ukrepov za nadaljnje priznavanje kompetenc, pridobljenih z neformalnim izobraževanjem in priložnostnim učenjem, ter za zagotovitev, da se te kompetence lahko potrdijo ob vstopu ali vrnitvi v formalno izobraževanje ali zaposlitev, pa tudi za spodbujanje prečnih spretnosti, ki ustrezajo spreminjajoči se naravi zaposlitve, in jezikovnih spretnosti;

15.

 ugotavlja, da se vključenost v usposabljanje in preusposabljanje v različnih delih Unije močno razlikuje, kar povzroča vrzeli v spretnostih ter neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih v evropskih regijah. V zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj še bolj vključi lokalne in regionalne oblasti ter vse ustrezne akterje, saj enak pristop za vse ni učinkovit;

16.

 poudarja potrebo po stalnem dialogu med evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi partnerji, da bi opredelili posebne lokalne in regionalne potrebe po znanjih in spretnostih; ponovno poziva k večji teritorialni osredotočenosti pri spremljanju in ocenjevanju napredka pri izvajanju evropskega leta spretnosti;

17.

 priznava večji vpliv, ki ga lahko ima kohezijska politika EU na znanja in spretnosti, zlasti prek Evropskega socialnega sklada (ESS) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), s čimer prispeva k opredelitvi in krepitvi strateških področij ukrepanja, spodbuja socialno kohezijo, pomaga vsem državljanom, da uresničijo svoj potencial in izpolnijo svoja poklicna pričakovanja, ter na splošno prinaša dolgoročni pozitivni učinek na konkurenčnost EU;

18.

 meni, da bi moral biti – za zagotovitev trajne zapuščine evropskega leta spretnosti in ob priznavanju medsektorske narave politike o spretnostih – dodaten cilj evropskega leta spretnosti čim bolj zmanjšati beg možganov in optimizirati priliv možganov, da bi prispevali k večji teritorialni koheziji; prav tako opozarja, da je treba ustvariti dodatne načine za privabljanje delovne sile iz tretjih držav, da bi zapolnili prosta delovna mesta v sektorjih, ki potrebujejo delavce, kot npr. na področjih oskrbe in zdravstva, pa tudi za privabljanje posameznikov s talenti in prepotrebnimi znanji in spretnostmi, ki so nujni za ohranitev konkurenčnosti Evrope;

19.

 pozdravlja pomen, ki se pripisuje vključevanju, in priznava, da je mogoče cilje evropskega leta spretnosti izpolniti le z upoštevanjem potreb in želja vseh ljudi v njihovi raznolikosti. To vključuje podeželske, obrobne in manj razvite regije, pri čemer je treba zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen;

20.

 pozdravlja predlog za uvedbo srečanj nacionalnih koordinatorjev za organizacijo poteka evropskega leta spretnosti, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo imele lokalne in regionalne oblasti besedo pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju tega leta; predlaga, da se OR kot opazovalec pridruži tem srečanjem nacionalnih koordinatorjev;

21.

 poudarja, da bi morale imeti lokalne in regionalne oblasti dostop do možnosti financiranja EU, namenjenih podpiranju lokalnih in regionalnih pobud glede spretnosti v celotnem letu 2023 in po njem;

22.

 poziva, naj se podjetniki in samozaposleni vključijo v pobude za izpopolnjevanje in preusposabljanje, saj imajo pomembno vlogo pri spodbujanju inovacij in ustvarjanju delovnih mest ter pomembno prispevajo k trajnostni rasti;

23.

 poziva lokalne in regionalne oblasti, naj tesno sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami in industrijo, da bi pomagale opredeliti potrebe lokalnega in regionalnega trga dela ter prispevale k njihovemu reševanju, s tem pa povečale možnosti mladih za pridobivanje spretnosti, ki vodijo v dostojna delovna mesta, primerna za prihodnost;

24.

 poudarja, da spreminjajoče se razmere v svetu dela, ki so posledica pandemije ter digitalnega in zelenega prehoda, zlasti vplivajo na ženske. Zato bi morali biti vključevanje razsežnosti enakosti spolov v ta dvojni prehod, spodbujanje spretnosti, ki bodo kos izzivom prihodnosti, ter dostop do digitalnih spretnosti del vseh prizadevanj za vseživljenjsko učenje. Poleg tega je treba pri oblikovanju in izvajanju programov usposabljanja upoštevati vidik spola in obravnavati spolno pristranskost;

25.

 pričakuje, da bo evropsko leto spretnosti prispevalo k hitrejšemu uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora, da se vsem zagotovi kakovostno izobraževanje. EU bi morala okrepiti povezavo med sistemi izobraževanja in usposabljanja ter različnimi učnimi načrti na podlagi potreb državljanov in zahtevami trga dela;

26.

 poziva, naj evropsko leto spretnosti s primerno državljansko vzgojo nameni ustrezno pozornost državljanskim spretnostim, da bi ljudem vseh starosti omogočili, da so ali postanejo aktivni državljani, polno sodelujejo v demokratičnem življenju in so odporni na medijske manipulacije, dezinformacije in sovražni govor, tudi na spletu;

27.

 poudarja, da so nujno potrebni reformni ukrepi za prilagoditev poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vajeništev prihodnjim izzivom, kot je navedeno v predlogu o evropskem letu spretnosti. Spodbujati je treba regionalne ekosisteme in obstoječe točke „vse na enem mestu“, da bi izboljšali dostop do kakovostnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Krepitev takih ekosistemov lahko zagotovi potrebno kontinuiteto uspešnih političnih pobud in ustvari boljše povezave z razpoložljivo finančno podporo v okviru programa ESS+;

28.

 poudarja, da bi bilo treba izobraževanje, usposabljanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje stalno posodabljati, pri tem pa slediti vidiku zagotavljanja spretnosti, usmerjenih v prihodnost. Lokalne in regionalne oblasti lahko pomagajo vzpostaviti sisteme spremljanja ter mehanizme za predvidevanje in usklajevanje spretnosti na lokalni in regionalni ravni. V zvezi s tem meni, da je za odpornost stalnega usposabljanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja potrebna njihova vključenost v gospodarske, industrijske in inovacijske strategije, tudi tiste, ki so povezane s trajnostnim okrevanjem, zelenim in digitalnim prehodom ter pametno specializacijo;

29.

 poudarja, da se je treba glede na nujnost izboljšanja energijske učinkovitosti stavb v okviru zelenega prehoda in razvijajoče se energetske krize nujno osredotočiti na preusposabljanje in izpopolnjevanje obstoječe delovne sile v gradbenem sektorju;

30.

 opozarja, da bo prehod na brezemisijska in digitalizirana vozila močno vplival na regionalne ekosisteme avtomobilske industrije in socialno-ekonomske strukture; prav tako poudarja, da bo razogljičenje cestnega prometa močno vplivalo na specializirano delovno silo v avtomobilski in dobavni industriji, zaradi česar bo nujno izpopolnjevanje in preusposabljanje 2,4 milijona delavcev do leta 2030. Zato poziva k oblikovanju evropskega okvira za predvidevanje in obvladovanje sprememb v tem sektorju, da bi zagotovili pravičen in pošten prehod za regije z avtomobilsko in dobavno industrijo. Regionalne načrte za preobrazbo je treba pripraviti s tesnim medsebojnim sodelovanjem lokalnih in regionalnih oblasti;

31.

 ugotavlja, da se bo zaradi vse večje digitalizacije in avtomatizacije železniškega sektorja sicer povečalo povpraševanje po strokovnjakih na področju IKT in kibernetske varnosti, vendar je treba obstoječe velike vrzeli v spretnostih ter spreminjajoče se zahteve po njih učinkovito obravnavati, med drugim s strukturiranimi shemami pripravnikov v železniškem sektorju in spodbujanjem izobraževanja za poklice, povezane z železnico;

32.

 opozarja, da centri poklicne odličnosti z ustvarjanjem ekosistemov znanj in spretnosti spodbujajo naložbe v lokalna podjetja. Podpirajo trajnostno okrevanje, zeleni in digitalni prehod, regionalne inovacije in tehnološke inovacije za MSP. V zvezi s tem poudarja pomen vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v centre poklicne odličnosti kot multiplikatorjev teh ekosistemov;

33.

 poudarja potrebo po večji odzivnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja na svet naglih družbenih in delovnih sprememb, po pospešitvi digitalizacije poklicnega izobraževanja in usposabljanja, sodobnih in inovativnih učnih pristopih ter večjih naložbah v spretnosti in kompetence učiteljev in izvajalcev usposabljanja; poudarja, kako pomembno je več vlagati v izpopolnjevanje in preusposabljanje ter usposabljanje, zlasti po krizi zaradi COVID-19, ki je eksponentno pospešila digitalni prehod v izobraževanju pa tudi spremembe delovnih vzorcev, in ob upoštevanju splošne politike na področju spretnosti na evropski ravni;

34.

 upa, da bo sklep o evropskem letu spretnosti 2023 hitro sprejet, da se bodo lahko dejavnosti začele izvajati že takoj na začetku leta 2023;

35.

 se glede na navedeno zavezuje, da bo prispeval k doseganju ciljev evropskega leta spretnosti, tudi z izvajanjem akcijskega načrta Odbora v zvezi s tem evropskim letom;

36.

 pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, švedskemu in španskemu predsedstvu Sveta EU ter predsedniku Evropskega sveta.

V Bruslju, 1. decembra 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Vasco ALVES CORDEIRO

(1)  COM(2022) 526 final.

Top