This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018AR3891
Opinion of the European Committee of the Regions — Horizon Europe: the Framework Programme 9 for Research and Innovation
Mnenje Evropskega odbora regij – Obzorje Evropa: deveti okvirni program za raziskave in inovacije
Mnenje Evropskega odbora regij – Obzorje Evropa: deveti okvirni program za raziskave in inovacije
COR 2018/03891
UL C 461, 21.12.2018, p. 79–124
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
21.12.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 461/79 |
Mnenje Evropskega odbora regij – Obzorje Evropa: deveti okvirni program za raziskave in inovacije
(2018/C 461/11)
|
I. PREDLOGI SPREMEMB
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov
(COM(2018) 435 final – 2018/00224 (COD))
Predlog spremembe 1
Uvodna izjava 2
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Da bi Unija dosegla znanstveni, gospodarski in družbeni vpliv ob prizadevanju za dosego tega najvišjega smotra, bi morala vlagati v raziskave in znanje preko programa Obzorje Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) in tako podpirati ustvarjanje in širjenje visokokakovostnega znanja in tehnologij, krepiti vpliv raziskav in inovacij na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, podpirati uvajanje inovativnih rešitev v industriji in družbi za reševanje globalnih izzivov in industrijske konkurenčnosti; spodbujati bi morala vse oblike inovacij, tudi prodorne inovacije, in krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg ter omogočati čim boljše dosežke takih vlaganj za večji vpliv v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru. |
Da bi Unija dosegla znanstveni, gospodarski, družbeni in teritorialni vpliv ob prizadevanju za dosego tega najvišjega smotra, bi morala vlagati v raziskave in znanje preko programa Obzorje Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) in tako podpirati ustvarjanje in širjenje visokokakovostnega znanja in tehnologij, krepiti vpliv raziskav in inovacij na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, podpirati uvajanje inovativnih rešitev v industriji in družbi za reševanje globalnih izzivov in industrijske konkurenčnosti; spodbujati bi morala vse oblike inovacij, tudi prodorne inovacije, in krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg ter omogočati čim boljše dosežke takih vlaganj za večji vpliv v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru. |
Predlog spremembe 2
Uvodna izjava 9
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „Odprta znanost“, bi bilo treba določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti. Raziskovalni program bi bilo treba določiti v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo. Raziskave bi bilo treba financirati glede na odličnost. |
Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „Odprta znanost“, bi bilo treba določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti. Raziskovalni program bi bilo treba določiti v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo. Raziskave bi bilo treba financirati glede na odličnost in pričakovane učinke . |
Predlog spremembe 3
Uvodna izjava 13
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Program bi moral podpirati raziskave in inovacije na povezan način in upoštevati vse ustrezne predpise Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno s poskusnim razvojem, bi bilo treba izvajati v skladu s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje (OECD), koncept inovacij pa bi se moral uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sicer s širšim pristopom, ki zajema družbene inovacije. Opredelitve pojmov OECD glede v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti (TRL) bi se morale še naprej, kot v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020, upoštevati pri razvrščanju tehnoloških raziskav, razvoja izdelka, predstavitvenih dejavnosti in opredelitve vrst ukrepov, ki so na voljo v razpisih za zbiranje predlogov. Nepovratnih sredstev naj se načeloma ne bi dodeljevalo za ukrepe, kjer dejavnosti presegajo TRL 8. Program dela za razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ bi lahko omogočal dodelitev nepovratnih sredstev za potrditev izdelkov v velikem obsegu in za tržno replikacijo. |
Program bi moral podpirati raziskave in vse oblike inovacij na povezan način in upoštevati vse ustrezne predpise Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno s poskusnim razvojem, bi bilo treba izvajati v skladu s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje (OECD), koncept inovacij pa bi se moral uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sicer s širšim pristopom, ki zajema družbene inovacije. Opredelitve pojmov OECD glede v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti (TRL) bi se morale še naprej, kot v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020, upoštevati pri razvrščanju tehnoloških raziskav, razvoja izdelka, predstavitvenih dejavnosti in opredelitve vrst ukrepov, ki so na voljo v razpisih za zbiranje predlogov. Program dela za razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ bi lahko omogočal dodelitev nepovratnih sredstev za potrditev izdelkov v velikem obsegu in za tržno replikacijo. |
Obrazložitev
Možnosti dodeljevanja nepovratnih sredstev se ne sme izključiti v fazah, ki so najbliže dajanju na trg.
Predlog spremembe 4
Uvodna izjava 15
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Program bi si moral prizadevati za sinergije z drugimi programi Unije, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja Unije, so možni prenosi iz drugih programov Unije v program Obzorje Evropa. V takih primerih bodo zanje veljala pravila programa Obzorje Evropa. |
Pri strateškem načrtovanju programa Obzorje Evropa si je treba prizadevati za sinergije z drugimi programi Unije, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja – ob upoštevanju nacionalnih strategij in strategij pametne specializacije (S3) – do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja Unije, je mogoče sredstva dopolniti z javnimi regionalnimi in nacionalnimi sredstvi, možni pa so tudi prenosi iz drugih programov Unije v program Obzorje Evropa v skladu z obstoječimi strategijami pametne specializacije . V takih primerih bodo zanje veljala pravila programa Obzorje Evropa. |
Predlog spremembe 5
Uvodna izjava 16
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Da bi dosegli največji možni učinek financiranja Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike EU, bi moral program Obzorje Evropa vstopati v evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja. Med takimi partnerji so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ter organizacije civilne družbe, kot so ustanove, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, če je mogoče želene vplive doseči v partnerstvu učinkoviteje, kot bi jih dosegla Unija sama. |
Da bi dosegli največji možni učinek financiranja Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike EU, bi moral program Obzorje Evropa vstopati v evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja. Med takimi partnerji so industrija, raziskovalne organizacije, univerze, regije in mesta, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ter organizacije civilne družbe, kot so ustanove, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, če je mogoče želene vplive doseči v partnerstvu učinkoviteje, kot bi jih dosegla Unija sama. |
Predlog spremembe 6
Uvodna izjava 19
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Steber „Odprte inovacije“ bi moral vzpostaviti niz ukrepov za celovito podporo potrebam podjetnikov in podjetništva, ki bi omogočili nastajanje in pospeševanje prodornih inovacij za hitro rast trga. Pritegniti bi moral inovativna podjetja s potencialom za razširitev na mednarodni ravni / ravni EU in ponuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganja, tudi z zasebnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Ta steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in evropske inovacijske ekosisteme nasploh , zlasti s sofinanciranjem partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij. |
Steber „Odprte inovacije“ bi moral vzpostaviti niz ukrepov za celovito podporo potrebam inovatorjev, podjetnikov in podjetništva, ki bi omogočili nastajanje in pospeševanje prodornih inovacij za hitro rast trga. Pritegniti bi moral inovativna podjetja s potencialom za razširitev na mednarodni ravni / ravni EU in ponuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganja, tudi z zasebnimi in javnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Ta steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in inovacijske ekosisteme na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni , zlasti s sofinanciranjem partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij. |
Obrazložitev
Cilji stebra „Odprte inovacije“ morajo bolj jasno odražati ciljno skupino, v kateri niso samo podjetniki, in možnost vključitve javnih vlagateljev pod enakimi pogoji kot zasebnih.
Predlog spremembe 7
Člen 2(3): doda se besedilo
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
„regionalni inovacijski ekosistemi in inovacijska središča“ združujejo javne in zasebne akterje iz omrežij četverne vijačnice (univerze, industrijo, oblikovalce politike in civilno družbo) na lokalni in regionalni ravni. Ti akterji v tesni povezavi z državljani in njihovimi potrebami na lokalni ravni usklajujejo raziskave, inovacije in usposabljanje ter pospešujejo medsebojno izmenjavo rezultatov, prenos znanja, inovacije in razvoj novih gospodarskih dejavnosti in storitev, ki ustvarjajo trajnostna delovna mesta, s čimer se rezultati raziskav in inovacij čim bolj približajo družbi in trgu; |
Obrazložitev
Potrebna je uradna opredelitev „regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč“, ki zajema dejanske razmere mest in regij, da bi jih dejansko upoštevali in priznavali v celotnem programu Obzorje Evropa.
Predlog spremembe 8
Člen 2(5)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
„naloga“ pomeni portfelj ukrepov, katerih namen je doseganje merljivega cilja v danem časovnem okviru in vpliva na znanost in/ali tehnologijo, družbo in državljane, ki ga ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi; |
„naloga“ pomeni portfelj ukrepov, katerih namen je doseganje merljivega cilja v danem časovnem okviru in vpliva na znanost in/ali tehnologijo, družbo in državljane ter njihova mesta in regije , ki ga ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi; |
Predlog spremembe 9
Člen 3(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, družbenega in gospodarskega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje njene konkurenčnosti, tudi v industriji , uresničevanje strateških prednostnih nalog EU in prispevek k obravnavi svetovnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja. |
Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, družbenega, gospodarskega in teritorialnega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje konkurenčnosti posameznih držav članic, njihovih regij in tudi njihove industrije, zlasti s prispevanjem k izgradnji družbe znanja in inovacij , uresničevanje strateških prednostnih nalog EU in prispevek k obravnavi svetovnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja. |
Predlog spremembe 10
Člen 3(2)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Predlog spremembe 11
Člen 6(6)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Izvajanje posebnega programa temelji na preglednem in strateškem večletnem načrtovanju dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti pri stebru „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, po opravljenih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi o prednostnih nalogah, primernih vrstah ukrepov in oblik izvajanja, ki naj se uporabljajo. Tako bo zagotovljena skladnost z drugimi ustreznimi programi Unije. |
Izvajanje posebnega programa temelji na preglednem in strateškem večletnem načrtovanju dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti pri stebru „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, po opravljenih posvetovanjih z državami članicami, Evropskim parlamentom, lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zainteresiranimi stranmi in civilno družbo o prednostnih nalogah, primernih vrstah ukrepov in oblik izvajanja, ki naj se uporabljajo. Tako bo zagotovljena skladnost z drugimi ustreznimi programi Unije , pa tudi upoštevanje nacionalnih strateških prioritet in pametne specializacije . |
Obrazložitev
Strateško načrtovanje bo v središču prihodnjega upravljanja programa, zato je treba vanj vključiti lokalne in regionalne oblasti in upoštevati strategije pametne specializacije.
Predlog spremembe 12
Člen 6(9)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Program zagotavlja učinkovito spodbujanje enakosti spolov in vidika spolov v vsebini raziskav in inovacij. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov – glede na stanje na zadevnem področju raziskav in inovacij – v ocenjevalnih odborih in organih, kot so strokovne skupine. |
Program zagotavlja učinkovito spodbujanje enakosti spolov in vidika spolov v vsebini raziskav in inovacij. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov – glede na stanje na zadevnem področju raziskav in inovacij – v ocenjevalnih odborih in organih, kot so strokovne skupine. V skladu s členom 349 PDEU bi moral program upoštevati značilnosti najbolj oddaljenih regij v skladu s sporočilom Komisije Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU, ki ga je Svet potrdil 12. aprila 2018 . |
Obrazložitev
V uvodni izjavi 27 predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa je izrecno navedeno, da so posebni ukrepi v korist najbolj oddaljenih regij upravičeni in da mora program upoštevati njihove posebne značilnosti. V členih pa najbolj oddaljene regije sploh niso omenjene.
Predlog spremembe 13
Člen 7(3)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Naloge: |
Naloge: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 14
Člen 8(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Del programa Obzorje Evropa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih je lahko v kateri koli od naslednjih oblik: |
Več delov programa Obzorje Evropa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih je lahko v kateri koli od naslednjih oblik: |
Predlog spremembe 15
Člen 7: nov odstavek 4
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Naloge morajo biti pripravljene v okviru odprtega in vključujočega postopka, ki združuje vse zainteresirane strani na lokalni, regionalni, evropski in svetovni ravni. |
Predlog spremembe 16
Člen 9(2)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
Obrazložitev
Podpora evropskim inovacijskim ekosistemom bo predvsem namenjena regionalnim inovacijskim ekosistemom in inovacijskim središčem. Predvideni znesek je pogojen, kar ni sprejemljivo, in premajhen, da bi imel večji učinek na splošno ali na lokalni in regionalni ravni. Povečanje proračuna za te dejavnosti bi lahko regijam omogočilo ustrezno vključenost v prihodnji okvirni program s sprejetjem srednjeročnih strukturnih strategij, ki so bistvene za povečanje inovacijske zmogljivosti EU.
Predlog spremembe 17
Člen 9(8)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, ki jih je mogoče prenesti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) xx/xx (…uredba o skupnih določbah), se lahko na njihovo zahtevo prenesejo na Program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice. |
|
Obrazložitev
Besedilo prestaviti v člen 11.
Predlog spremembe 18
Člen 11
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
1. Program Obzorje Evropa bi se moral izvajati v sinergiji z drugimi programi EU. Za dodatno in kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa bi morala veljati enaka pravila kot za ta program. Če je primerno, se lahko pripravijo skupni razpisi z drugimi programi EU, pri čemer veljajo pravila za udeležbo enega od programov. Če ti ukrepi spadajo na področje uporabe programa Obzorje Evropa, veljajo njegova pravila za vse finančne vire. |
||||
Ukrepi, ki jim je bil podeljeno potrdilo o pečatu odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje: |
2. Ukrepi, ki jim je bil podeljeno potrdilo o pečatu odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
lahko prejmejo podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropski kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) xx/xx (uredba o skupnih določbah) in člena [8] Uredbe (EU) xx/xx (financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike), če so taki ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki daje podporo. |
lahko prejmejo podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropski kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) xx/xx (uredba o skupnih določbah) in člena [8] Uredbe (EU) xx/xx (financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike), če so taki ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. |
||||
|
3. Za ukrepe, navedene v členu 8, ki se izvajajo v okviru evropskih partnerstev, se lahko namenijo tudi sredstva iz drugih programov EU, držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti, veljajo lahko pravila za udeležbo enega od programov. Če ti ukrepi spadajo na področje uporabe programa Obzorje Evropa, veljajo lahko njegova pravila za vse finančne vire, ob upoštevanju Smernic Skupnosti o državni pomoči. |
||||
|
4. Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, ki jih je mogoče prenesti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) xx/xx (…uredba o skupnih določbah), se lahko na zahtevo organa upravljanja
|
Obrazložitev
Staro razpravo o sinergijah je treba zaključiti in določiti jasna in celovita pravila, ki bodo omogočala učinkovito kombinacijo finančnih virov, ne samo podeljevanje pečata odličnosti, in polno izkoriščanje potenciala evropskih partnerstev. Ta pravila pa morajo biti tudi prilagodljiva in regijam omogočati, da se hitro odzovejo in prilagodijo pobudam ter razvoju evropskega ekosistema. Ta cilj se lahko doseže s predlagano spremembo, s katero se organom upravljanja omogoči virtualni prenos prek neposredne dodelitve finančnih sredstev programu, ki se sofinancira z okvirnim programom in pri katerem želijo sodelovati, ne da bi morali pripraviti predhodni načrt in dejanski prenos.
Predlog spremembe 19
Člen 20(5)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
S programom dela se določijo razpisi, v katerih se podeli „pečat odličnosti“. Na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti. |
S programom dela se določijo razpisi, v katerih se podeli „pečat odličnosti“. Za podelitev pečata odličnosti je potrebno soglasje vložnika, da se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti. |
Predlog spremembe 20
Člen 23
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če se s prispevki ne krijejo isti stroški. Pravila vsakega programa Unije, ki daje prispevek, se upoštevajo sorazmerno z višino prispevka. Kumulativno financiranje ukrepa ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo. |
Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če se s prispevki ne krijejo isti stroški. |
||||
|
Če se ti prispevki dodelijo skupno za kritje istih dejavnosti in s tem povezanih stroškov:
|
Predlog spremembe 21
Člen 30
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
1. Za vse dejavnosti, ki se financirajo, se uporablja enotna stopnja financiranja za posamezni ukrep. Najvišja stopnja se določi v programu dela. |
1. Za vse dejavnosti, ki se financirajo, se uporablja enotna stopnja financiranja za posamezni ukrep. Najvišja stopnja se določi v programu dela. |
||||
2. Program lahko povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, razen za: |
2. Program lahko povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, razen za: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
3. Stopnje financiranja iz tega člena se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek. |
3. Stopnje financiranja iz tega člena se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek. |
Obrazložitev
Usklajenost z načelom sofinanciranja.
Predlog spremembe 22
Člen 43(4)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||
1. Upravičenec Pospeševalca EIC mora biti pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državi članici ali pridruženi državi. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca. |
1. Upravičenec Pospeševalca EIC mora biti pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državi članici ali pridruženi državi. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca. |
||||||||||||
2. En sam sklep o dodelitvi obsega in zagotavlja vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja EIC. |
2. En sam sklep o dodelitvi obsega in zagotavlja vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja EIC. |
||||||||||||
3. Predloge ocenjujejo na podlagi njihove ustreznosti neodvisni strokovnjaki, izberejo pa se v okviru letnega javnega razpisa s presečnimi datumi, ki temelji na členih 24–26 ob upoštevanju odstavka 4. |
3. Predloge ocenjujejo na podlagi njihove ustreznosti neodvisni strokovnjaki, izberejo pa se v okviru letnega javnega razpisa s presečnimi datumi, ki temelji na členih 24–26 ob upoštevanju odstavka 4. |
||||||||||||
4. Merila za dodelitev so:
|
4. Merila za dodelitev so:
|
Obrazložitev
Čeprav morajo podjetja, ki so upravičenci Pospeševalca, nastopati na velikem trgu, njihov uspeh ni odvisen le od finančne strukture, temveč tudi od njihovega spremljanja v okviru ugodnega ekosistema na evropski, nacionalni in lokalni ravni.
Predlog spremembe 23
Priloga I – Splošne smernice za dejavnosti – del (3), točka (b)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Nujno, da bi omogočili financiranje medregionalnih projektov.
Predlog spremembe 24
Priloga II – Vrste ukrepov – 6. alinea
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Nujno, da bi omogočili financiranje medregionalnih projektov.
Predlog spremembe 25
Priloga III – Partnerstva – del (1), točka (a)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
dokazi, da je evropsko partnerstvo učinkovitejše pri doseganju zadevnih ciljev Programa, predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih vplivov za EU in njene državljane, zlasti na področju svetovnih izzivov ter ciljev raziskav in inovacij, izboljšanja konkurenčnosti EU in prispevka h krepitvi Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora ter mednarodnih zavez; |
dokazi, da je evropsko partnerstvo še posebej učinkovito pri doseganju zadevnih ciljev Programa, predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih vplivov za EU in njene državljane, zlasti na področju svetovnih izzivov ter ciljev raziskav in inovacij, izboljšanja konkurenčnosti EU in prispevka h krepitvi Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora ter mednarodnih zavez; |
Obrazložitev
Sedanje besedilo je zelo restriktivno in bi lahko močno omejilo področje delovanja evropskih partnerstev.
Predlog spremembe 26
Priloga IV – Sinergije z drugimi programi – točka 4(a)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Sinergije z Evropskim socialnim skladom+ (ESS+) bodo zagotovile, da:
|
Sinergije z Evropskim socialnim skladom+ (ESS+) bodo zagotovile, da:
|
Predlog spremembe 27
Priloga IV – Sinergije z drugimi programi – točka 6(b)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
Predlog spremembe 28
Priloga V – Ključni kazalniki za pot do učinka, str. 17 – na koncu se doda nov odstavek
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Kazalniki za pot do teritorialnega učinka Program bi moral imeti vpliv na razvoj in gospodarske spremembe na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter prispevati h krepitvi tehnološke baze EU in njeni konkurenčnosti. (glej spodnjo razpredelnico, ki je sestavni del tega predloga spremembe) |
Za teritorialni učinek |
Kratkoročni |
Srednjeročni |
Dolgoročni |
Prispevek k rasti in gospodarskim spremembam v mestih in regijah |
Sinergije med finančnimi viri znesek sofinanciranja iz javnih in zasebnih virov, zbranih v okviru projektov OP pred, med in po njegovem izvajanju |
Prispevek k strateškim prednostnim nalogam delež projektov iz OP, ki prispevajo k pametni specializaciji na regionalni in nacionalni ravni |
Prispevek k rasti in gospodarskim spremembam ustanavljanje podjetij in rast tržnih deležev v sektorjih pametne specializacije ekosistemov |
Razširjanje in uporaba raziskav in inovacij v mestih in regijah v korist državljanov |
Sprejetje delež raziskav in inovacij na podlagi OP, ki so ga sprejeli akterji lokalnih in regionalnih skupnosti, zlasti v javnem sektorju |
Posredovanje število izvedenih inovacij, ki so ob podpori javnega sektorja posredovane vsem partnerjem v posameznih mestih in regijah |
Razširjanje razširjanje in vpliv inovacij na druga meta in regije |
Podpora razvoja in naložb v mreže odličnosti in inovacijska središča |
Sodelovanje med regionalnimi inovacijskimi ekosistemi in inovacijskimi središči ter središči odličnosti v EU število ali delež projektov, financiranih z OP, ki so privedli do nadaljnjega sodelovanja med subjekti različnih mest in regij ter akterji s teh področij |
Razvoj regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč ocena učinkov sodelovanja na podlagi rezultatov, financiranih z OP, na razvoj regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč |
Prispevek k zmanjšanju inovacijskega prepada ocena vseh učinkov na podlagi rezultatov, financiranih z OP, na zmanjšanje inovacijskega prepada v EU |
Obrazložitev
Izrecna navedba kazalnikov teritorialnega učinka poleg drugih ključnih kazalnikov poti do učinka, ki jih je predlagala Komisija. Ta predlog je v skladu z besedilom v Prilogi V (naslov, besedilo in tabela), kot ga je predlagala Komisija.
Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa
(COM(2018) 436 final – 2018/00225 (COD))
Predlog spremembe 29
Uvodna izjava 7
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Ker bi morale raziskave in inovacije pomembno prispevati k obravnavanju izzivov pri hrani, kmetijstvu, razvoju podeželja in biogospodarstvu ter za izkoriščanje ustreznih raziskovalnih in inovacijskih priložnosti v tesni sinergiji s skupno kmetijsko politiko, bodo ustrezni ukrepi iz posebnega programa za sklop „Hrana in naravni viri“ v obdobju 2021–2027 podprti z 10 milijardami EUR. |
Ker bi morale raziskave in inovacije pomembno prispevati k obravnavanju izzivov pri hrani, kmetijstvu, razvoju podeželja , pomorstvu, ribištvu in biogospodarstvu ter za izkoriščanje ustreznih raziskovalnih in inovacijskih priložnosti v tesni sinergiji s skupno kmetijsko politiko , celostno pomorsko politiko in skupno ribiško politiko bodo ustrezni ukrepi iz posebnega programa za sklop „Hrana in naravni viri“ v obdobju 2021–2027 podprti z 10 milijardami EUR. |
Obrazložitev
Pomorstvo in ribištvo sta ključna sektorja za EU, zato ju je treba omeniti.
Predlog spremembe 30
Nova uvodna izjava (7a)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||
|
|
Predlog spremembe 31
Člen 2
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Operativni cilji posebnega programa so: |
Operativni cilji posebnega programa so: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Operativni cilji programa bi morali prispevati tudi k uresničevanju strategij za pametno specializacijo v državah članicah EU in njihovih regijah, ki so glavne prejemnice pomoči EU za raziskave in inovacije (COM(2018) 306 final).
Predlog spremembe 32
Člen 5(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Za vsako nalogo se lahko ustanovi odbor za naloge. Sestavlja ga približno 15 oseb na visoki ravni, vključno z ustreznimi predstavniki končnih uporabnikov. Odbor za naloge svetuje glede: |
Za vsako nalogo se lahko ustanovi odbor za naloge. Sestavlja ga približno 15 oseb na visoki ravni, vključno z ustreznimi predstavniki končnih uporabnikov ter javnih in zasebnih akterjev . Odbor za naloge svetuje glede: |
||||
|
|
Predlog spremembe 33
Člen 10(2)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Odbor EIC lahko na zahtevo na Komisijo naslovi priporočila o: |
Odbor EIC lahko na zahtevo na Komisijo naslovi priporočila o: |
||||
|
|
Predlog spremembe 34
Člen 10(3)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Odbor EIC sestavlja od 15 do 20 oseb na visoki ravni iz različnih delov inovacijskega ekosistema Evrope , vključno s podjetniki, vodilnimi v podjetjih, vlagatelji in raziskovalci. Prispeva k ukrepom obveščanja, pri čemer si člani odbora prizadevajo za povečanje ugleda blagovne znamke EIC. |
Odbor EIC sestavlja od 15 do 20 oseb na visoki ravni iz različnih delov inovacijskega ekosistema na lokalni, nacionalni ali evropski ravni , vključno s podjetniki, vodilnimi v podjetjih, vlagatelji in raziskovalci. Prispeva k ukrepom obveščanja, pri čemer si člani odbora prizadevajo za povečanje ugleda blagovne znamke EIC. |
Predlog spremembe 35
Člen 10(4)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Odbor EIC ima predsednika, ki ga imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja. Predsednik je ugledna javna osebnost, povezana s svetom inovacij. |
Odbor EIC ima predsednika, ki ga imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja. Predsednik je ugledna javna osebnost, povezana s svetom inovacij. |
Predsednik je imenovan za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Predsednik predseduje odboru EIC, pripravlja zasedanja odbora, dodeljuje naloge članom in lahko ustanavlja posebne podskupine, zlasti za prepoznavanje nastajajočih tehnoloških trendov v portfelju EIC. Predsednik promovira EIC, deluje kot sogovornik Komisije in zastopa EIC v svetu inovacij. Komisija lahko zagotovi upravno podporo predsedniku za opravljanje njegovih dolžnosti. |
Predsednik je imenovan za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Predsednik predseduje odboru EIC, pripravlja zasedanja odbora, dodeljuje naloge članom in lahko ustanavlja posebne podskupine, zlasti za prepoznavanje nastajajočih tehnoloških trendov v portfelju EIC in s tesnim vključevanjem regionalnih in nacionalnih agencij, pristojnih za inovacije . Predsednik promovira EIC, deluje kot sogovornik Komisije in zastopa EIC v svetu inovacij. Komisija lahko zagotovi upravno podporo predsedniku za opravljanje njegovih dolžnosti. |
Predlog spremembe 36
Točka 1.4.4 – Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM |
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM |
||||||||||
Del I, točka 1.4.4 Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga (str. 20 dokumenta COM(2018) 436) Izvajanje programa Obzorje Evropa je začrtano tako, da bo omogočilo sinergije z drugimi programi financiranja Unije, zlasti prek ureditev za dopolnilna sredstva iz programov EU, če načini upravljanja to dopuščajo; v zaporedju, izmenično ali s kombinacijo sredstev, vključno s sredstvi za skupno financiranje ukrepov. |
Del I, točka 1.4.4 Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga (str. 20 dokumenta COM(2018) 436) Izvajanje programa Obzorje Evropa je začrtano tako, da bo omogočilo sinergije z drugimi programi financiranja Unije, zlasti prek ureditev za dopolnilna sredstva iz programov EU, če načini upravljanja to dopuščajo; v zaporedju, izmenično ali s kombinacijo sredstev, vključno s sredstvi za skupno financiranje ukrepov. |
||||||||||
Neizčrpni seznam takšnih ureditev in programov financiranja vključuje sinergije z naslednjimi programi: |
Neizčrpni seznam takšnih ureditev in programov financiranja vključuje sinergije z naslednjimi programi: |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
Predlog spremembe 37
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – prvi del: Strateško načrtovanje – 3., 4. in 5. odstavek (str. 1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Vključevalo bo obsežna posvetovanja in izmenjave z državami članicami, Evropskim parlamentom, kot je ustrezno, ter različnimi deležniki o prioritetah, vključno z nalogami, v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, in ustreznimi vrstami ukrepov za uporabo, zlasti evropskih partnerstev. |
Vključevalo bo obsežna posvetovanja in izmenjave z državami članicami in njihovimi regijami, zlasti najbolj oddaljenimi , Evropskim parlamentom, kot je ustrezno, ter različnimi deležniki o prioritetah, vključno z nalogami, v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, in ustreznimi vrstami ukrepov za uporabo, zlasti evropskih partnerstev. |
Na podlagi takšnega širokega posvetovanja bo strateško načrtovanje opredelilo skupne cilje in skupna področja za dejavnosti, kot so partnerska področja (predlagana pravna podlaga določa samo instrumente in merila, ki bodo usmerjali njihovo uporabo) in območja, na katerih se izvajajo naloge. |
Na podlagi takšnega širokega posvetovanja bo strateško načrtovanje opredelilo skupne cilje in skupna področja za dejavnosti, kot so partnerska področja (predlagana pravna podlaga določa samo instrumente in merila, ki bodo usmerjali njihovo uporabo) in območja, na katerih se izvajajo naloge. |
Strateško načrtovanje bo prispevalo k razvoju in izvajanju politik za zadevna področja, na ravni EU in dopolnilnih politik in pristopov politike v državah članicah. Prioritete politike EU bodo upoštevane med strateškim načrtovanjem za povečanje prispevka raziskav in inovacij k uresničevanju politike. Poleg tega bodo v njej upoštevane predvidene dejavnosti, študije in drugi znanstveni dokazi ter ustrezne obstoječe pobude na ravni EU in nacionalni ravni. |
Strateško načrtovanje bo prispevalo k razvoju in izvajanju politik za zadevna področja, na ravni EU in dopolnilnih politik in pristopov politike v državah članicah in njihovih regijah, zlasti najbolj oddaljenih . Prioritete politike EU bodo upoštevane med strateškim načrtovanjem za povečanje prispevka raziskav in inovacij k uresničevanju politike. Poleg tega bodo v njej upoštevane predvidene dejavnosti, študije in drugi znanstveni dokazi ter ustrezne obstoječe pobude na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni. |
Predlog spremembe 38
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – prvi del: Strateško načrtovanje – 11. in 12. odstavek (str. 2)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
„Vodilne pobude FET“, podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru tega programa. Ker so pobude zelo podobne nalogam, bodo druge „pobude FET“, če sploh obstajajo, podprte v okviru tega okvirnega programa, saj so naloge usmerjene v prihodnje in nastajajoče tehnologije. |
„Vodilne pobude FET“, podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru tega programa. Ker so pobude zelo podobne nalogam, bodo druge „pobude FET“, če sploh obstajajo, podprte v okviru tega okvirnega programa, saj so naloge usmerjene v prihodnje in nastajajoče tehnologije. |
|
Novi okvirni program bo usmerjen v boljše priznavanje in izkoriščanje odličnosti v vseh državah članicah in regijah v Evropi in bo spodbujal zlasti pobude, ki omogočajo vzpostavitev nadnacionalnega in medregionalnega sodelovanja med regionalnimi inovacijskimi ekosistemi in inovacijskimi središči. |
Dialogi na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z mednarodnimi partnerji EU in politični dialogi z glavnimi svetovnimi regijami bodo pomembno prispevali k sistematičnemu prepoznavanju priložnosti za sodelovanje, kar bo skupaj z razlikovanjem po državah/regijah podpiralo določanje prioritet. |
Dialogi na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z mednarodnimi partnerji EU in politični dialogi z glavnimi svetovnimi regijami bodo pomembno prispevali k sistematičnemu prepoznavanju priložnosti za sodelovanje, kar bo skupaj z razlikovanjem po državah/regijah podpiralo določanje prioritet. |
Predlog spremembe 39
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – drugi del: Razširjanje rezultatov in komuniciranje – 1. in 2. odstavek (str. 3)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Program Obzorje Evropa bo zagotovil namensko podporo za prosti dostop do znanstvenih publikacij, repozitorijev znanja in drugih virov podatkov. Ukrepi razširjanja rezultatov in znanja bodo podprti, tudi s sodelovanjem drugih programov EU, vključno s povezovanjem in pakiranjem rezultatov in podatkov v jezike in oblike za ciljne skupine in mreže za državljane, industrijo, javne uprave, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik. V ta namen lahko program Obzorje Evropa uporablja napredne tehnologije in obveščevalna orodja. |
Program Obzorje Evropa bo zagotovil namensko podporo za prosti dostop do znanstvenih publikacij, repozitorijev znanja in drugih virov podatkov. Ukrepi razširjanja rezultatov in znanja bodo podprti, tudi s sodelovanjem drugih programov EU, vključno s povezovanjem in pakiranjem rezultatov in podatkov v jezike in oblike za ciljne skupine in mreže za državljane, industrijo, javne uprave, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik. V ta namen lahko program Obzorje Evropa uporablja napredne tehnologije in obveščevalna orodja. |
Za obveščanje morebitnih prosilcev o programu (npr. nacionalne kontaktne točke) bo na voljo ustrezna podpora. |
Za obveščanje morebitnih prosilcev o programu (npr. nacionalne in regionalne kontaktne točke) bo na voljo ustrezna podpora , zlasti za države članice in regije, ki so bile najmanj vključene v program Obzorje 2020 . |
Predlog spremembe 40
Priloga I
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE |
RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE |
Utemeljitev |
Utemeljitev |
str. 14 dokumenta COM(2018) 436 final (Priloga I) |
str. 14 dokumenta COM(2018) 436 final (Priloga I) |
Dejavnosti bodo prispevale k uresničevanju različnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), kot so: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrijske inovacije in infrastruktura; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi. |
Dejavnosti bodo prispevale k uresničevanju različnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), kot so: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrijske inovacije in infrastruktura; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi ; SDG 14 – življenje pod vodo; SDG 17 – partnerstva za izvajanje ciljev . |
Obrazložitev
Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture vključuje več infrastruktur, ki se nanašajo na morsko okolje, kar upravičuje vključitev cilja trajnostnega razvoja 14. Cilj trajnostnega razvoja 17 pa opredeljuje sam pojem skupne infrastrukture na ravni celotne EU in partnerstva za doseganje ciljev.
Predlog spremembe 41
Priloga I – Steber II
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Splošne smernice |
Splošne smernice |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 42
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber II – Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost –Sklop Vključujoča in varna družba – Točka 2.1, 2. odstavek (str. 24)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
EU mora spodbujati model vključujoče in trajnostne rasti ter pri tem izkoristiti ugodnosti tehnološkega napredka, krepiti zaupanje in spodbujati inovacije na področju demokratičnega upravljanja, boja proti neenakosti, brezposelnosti marginalizaciji, diskriminaciji in radikalizaciji, zagotavljati spoštovanje človekovih pravic, spodbujati kulturno raznolikost in evropsko kulturno dediščino ter krepiti vlogo državljanov prek socialnih inovacij. Tudi obvladovanje migracij in vključevanje migrantov bosta še naprej ostali prednostni vprašanji. Vloga raziskav in inovacij na področju družbenih ved in humanistike za odziv na te izzive in uresničevanje ciljev EU je ključnega pomena. |
EU mora spodbujati model vključujoče in trajnostne rasti ter pri tem izkoristiti ugodnosti tehnološkega napredka, krepiti zaupanje in spodbujati inovacije na področju demokratičnega upravljanja, boja proti neenakosti, brezposelnosti marginalizaciji, diskriminaciji in radikalizaciji, zaščititi in spodbujati spoštovanje človekovih pravic, kulturno raznolikost in evropsko kulturno dediščino , izboljšati dostop do kulture in izobrazbe za vse s krepitvijo vloge državljanov prek socialnih inovacij in z razvojem socialne ekonomije . Tudi obvladovanje migracij ter sprejem in vključevanje migrantov bosta še naprej ostali prednostni vprašanji. Vloga raziskav in inovacij na področju družbenih ved in humanistike za odziv na te izzive in uresničevanje ciljev EU je ključnega pomena. |
|
Cilj vključevanja v družbo se mora opirati zlasti na vrednotenje kulturne dediščine, tako snovne kot nesnovne, ki ima v današnjem globaliziranem svetu osrednjo vlogo, kar zadeva občutek pripadnosti državljanov, zlasti z regionalnega in jezikovnega vidika. Evropa, ki so jo v bistvu skozi stoletja sooblikovale zelo različne skupnosti, ki so za seboj pustile veliko dediščino, se mora zato znati spopasti s tem izzivom in podpreti ohranjanje in vrednotenje dediščine skupaj z lokalnimi in regionalnimi skupnostmi ter državami. To je še toliko bolj pomembno, saj gre za veliko področje preskušanja in uporabe številnih tehnoloških inovacij. Njihova uporaba na področju dediščine je močan gospodarski vzvod, saj so s tem povezani dohodki iz turizma v korist lokalnih in regionalnih skupnosti. |
Predlog spremembe 43
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber II – Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost –Sklop Vključujoča in varna družba – Točka 2.1, 6. odstavek (str. 25)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Dejavnosti s področja raziskav in inovacij v tem svetovnem izzivu bodo na splošno usklajene s prioritetami Komisije na področju demokratičnih sprememb; delovnih mest, rasti in naložb; pravosodja in temeljnih pravic; migracij; bolj povezane in pravičnejše evropske monetarne unije; enotnega digitalnega trga. Te bodo odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende in prizadevanja za: „socialno Evropo“ in „Unijo, ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.“ Podpirala bo tudi evropski steber socialnih pravic, in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. |
Dejavnosti s področja raziskav in inovacij v tem svetovnem izzivu bodo na splošno usklajene s prioritetami Komisije na področju demokratičnih sprememb; delovnih mest, rasti in naložb; izobraževanja; pravosodja in temeljnih pravic; migracij; bolj povezane in pravičnejše evropske monetarne unije; enotnega digitalnega trga. Te bodo odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende in prizadevanja za: „socialno Evropo“ in „Unijo, ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.“ Podpirala bo tudi evropski steber socialnih pravic, cilj družbe znanja in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. |
Predlog spremembe 44
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber II – Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost –Sklop Vključujoča in varna družba – Točka 2.2.1 (str. 25 in 26)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Splošne smernice |
Splošne smernice |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Mesta in regije tudi prispevajo k varnejši in bolj vključujoči družbi in njihova vloga mora biti predmet znanstvenih raziskav.
Predlog spremembe 45
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber II – Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost –Sklop Vključujoča in varna družba – Točka 2.2.3 (str. 26 in 27)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
Evropske družbe doživljajo globoke družbenoekonomske spremembe, zlasti zaradi globalizacije in tehnoloških inovacij. Hkrati se v večini evropskih držav povečuje dohodkovna neenakost. Potrebne so politike, usmerjene v prihodnost, zlasti za spodbujanje vključujoče rasti in odpravo neenakosti, krepitev produktivnosti (vključno z napredkom pri merjenju produktivnosti) in človeškega kapitala, odziv na migracije in izzive integracije ter podpore medgeneracijski solidarnosti in socialno mobilnosti. Potrebni so sistemi izobraževanja in usposabljanja za pravičnejšo in uspešnejšo prihodnost. |
Evropske družbe doživljajo globoke družbenoekonomske spremembe, zlasti zaradi globalizacije in tehnoloških inovacij. Hkrati se v večini evropskih držav povečuje dohodkovna neenakost. Potrebne so politike, usmerjene v prihodnost, zlasti za spodbujanje vključujoče rasti in odpravo neenakosti, krepitev produktivnosti (vključno z napredkom pri merjenju produktivnosti) in človeškega kapitala, odziv na migracije in izzive integracije ter podpore medgeneracijski solidarnosti in socialno mobilnosti. Potrebni so sistemi izobraževanja in usposabljanja za pravičnejšo in uspešnejšo prihodnost. |
||||
Splošne smernice |
Splošne smernice |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 46
Priloga I – Steber II (str. 31)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
Proizvodnja je ključna gonilna sila za delovna mesta in blaginjo v EU, saj zagotavlja več kot tri četrtine svetovnega izvoza EU in več kot 100 milijonov neposrednih in posrednih delovnih mest. Ključni izziv za proizvodnjo EU je ostati konkurenčna na svetovni ravni s pametnejšimi in bolj prilagojenimi izdelki z visoko dodano vrednostjo, proizvedenimi s precej nižjimi stroški energije. Ustvarjalni in kulturni prispevki bodo bistveno prispevali k ustvarjanju dodane vrednosti. |
Prihodnost industrije ni odvisna samo od tehnoloških, temveč tudi od družbenih in organizacijskih izzivov, ki so odločilni za njeno konkurenčnost, pogosto pa so slabo razumljeni in zahtevajo novo znanje ter razširjanje in sprejemanje med ljudmi. |
||||||||
|
Splošne smernice
|
||||||||
|
Proizvodnja je ključna gonilna sila za delovna mesta in blaginjo v EU, saj zagotavlja več kot tri četrtine svetovnega izvoza EU in več kot 100 milijonov neposrednih in posrednih delovnih mest. Ključni izziv za proizvodnjo EU je ostati konkurenčna na svetovni ravni s pametnejšimi in bolj prilagojenimi izdelki z visoko dodano vrednostjo, proizvedenimi s precej nižjimi stroški energije. Ustvarjalni in kulturni prispevki bodo bistveno prispevali k ustvarjanju dodane vrednosti. |
Obrazložitev
Trenutno v programu Obzorje Evropa niso vključeni medsektorski in organizacijski vidiki, ki pa znatno prispevajo k preobrazbi in konkurenčnosti industrije, za kar Evropa potrebuje več znanstvenih spoznanj in inovacij.
Predlog spremembe 47
Priloga I – Steber II (str. 39)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM |
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM |
||||
Del II — Priloga I |
Del II — Priloga I |
||||
4 SKLOP „PODNEBJE, ENERGIJA IN MOBILNOST“ |
4 SKLOP „PODNEBJE, ENERGIJA IN MOBILNOST“ |
||||
|
|
||||
[…] |
[…] |
||||
Dejavnosti v okviru tega sklopa prispevajo zlasti k ciljem energetske unije, pa tudi ciljem enotnega digitalnega trga, agende za delovna mesta, rast in naložbe, krepitvi EU kot svetovnega akterja, novi strategiji EU o industrijski politiki, krožnemu gospodarstvu, pobudi za surovine, varnostni uniji in agendi za mesta, pa tudi k skupni kmetijski politiki EU ter pravnim določbam EU za zmanjšanje hrupa in onesnaževanja zraka. |
Dejavnosti v okviru tega sklopa prispevajo zlasti k ciljem energetske unije, pa tudi ciljem enotnega digitalnega trga, agende za delovna mesta, rast in naložbe, krepitvi EU kot svetovnega akterja, novi strategiji EU o industrijski politiki, krožnemu gospodarstvu, modri rasti, pobudi za surovine, varnostni uniji in agendi za mesta, pa tudi k skupni kmetijski politiki , celostni pomorski politiki in skupni ribiški politiki EU ter pravnim določbam EU za zmanjšanje hrupa in onesnaževanja zraka. |
||||
[…] |
[…] |
Obrazložitev
Pomorstvo in ribištvo sta ključna sektorja za EU, zato ju je treba omeniti.
Predlog spremembe 48
Priloga I – Steber II – 4.2.5 Skupnosti in mesta (str. 42)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Splošne smernice |
Splošne smernice |
||||
[…] |
[…] |
||||
|
|
||||
|
|
||||
[…] |
[…] |
Predlog spremembe 49
Priloga I – Steber II – 5.2.4 Morje in oceani (str. 48)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Splošne smernice |
Splošne smernice |
||||
[…] |
[…] |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
[…] |
[…] |
Predlog spremembe 50
Priloga I – Steber II – 6.2.2 Globalni izzivi (str. 54)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
[…] |
[…] |
Predlog spremembe 51
Priloga I – Steber II (str. 55 in 56)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
[…] |
[…] |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 52
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – 7. odstavek (str. 58)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Da bi Evropa lahko vodila naveden novi val prodornih inovacij, se je treba spoprijeti z naslednjimi izzivi: |
Da bi Evropa lahko vodila naveden novi val prodornih inovacij, se je treba spoprijeti z naslednjimi izzivi: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 53
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – 11. odstavek (str. 59 in 60)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Medtem ko bo EIC neposredno podpiral prodorne inovacije, je treba celotno okolje, v katerem se evropske inovacije razvijajo in nastajajo, še dodatno razviti in okrepiti: to mora biti skupno evropsko prizadevanje za podporo inovacijam po vsej Evropi ter v vseh razsežnostih in oblikah, vključno z dopolnilnimi politikami EU in nacionalnimi politikami ter viri, vedno, ko je mogoče. Zato ta steber zagotavlja tudi: |
Medtem ko bo EIC neposredno podpiral prodorne inovacije, je treba celotno okolje, v katerem se evropske inovacije razvijajo in nastajajo, še dodatno razviti in okrepiti: to mora biti skupno evropsko prizadevanje za podporo inovacijam po vsej Evropi , v vseh državah članicah in regijah, ter v vseh razsežnostih in oblikah, vključno z dopolnilnimi politikami EU ter lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi politikami ter viri, vedno, ko je mogoče. Zato ta steber zagotavlja tudi: |
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 54
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – 1. del Evropski svet za inovacije – točka 1.1 (str. 62)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju ustreznega in učinkovitega dopolnjevanja s posameznimi ali mrežnimi pobudami držav članic, tudi v obliki evropskega partnerstva. |
Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju ustreznega in učinkovitega dopolnjevanja s posameznimi ali mrežnimi pobudami držav članic ter regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč , tudi v obliki evropskega partnerstva. V interesu projektov, prejemnikov podpore, bo naloga instrumentov Iskalec in Pospeševalec vključitev te podpore v verigo stalnega spremljanja projektov; EIC bo v stalnem dialogu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, pristojnimi za inovacije, da se zagotovi medsebojno dopolnjevanje ukrepov in čim bolj povečajo povezave in sodelovanje, tudi prek sofinanciranih programov. Ta dialog je pogoj za dodelitev pečata odličnosti EIC. |
Predlog spremembe 55
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III (str. 64)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
EIC bo izvajal tudi: |
EIC bo izvajal tudi: |
||||
|
|
Predlog spremembe 56
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – 1. del Evropski svet za inovacije – točka 1.2.2 (str. 65 in 66)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Komisija bo imela proaktiven pristop k upravljanju zelo tveganih projektov, na podlagi dostopa do potrebnega strokovnega znanja in izkušenj. |
Komisija bo imela proaktiven pristop k upravljanju zelo tveganih projektov, na podlagi dostopa do potrebnega strokovnega znanja in izkušenj. |
||||
Komisija bo imenovala več začasnih vodij programov EIC, ki ji bodo pomagali pri oblikovanju vizije na podlagi tehnologij in operativnih navodil. |
Komisija bo imenovala več začasnih vodij programov EIC, ki ji bodo pomagali pri oblikovanju vizije na podlagi tehnologij in operativnih navodil. |
||||
Vodje programov bodo prihajali z različnih področij, vključno s podjetji, univerzami, nacionalnimi laboratoriji in raziskovalnimi središči. Imeli bodo strokovno poglobljeno znanje na podlagi osebnih izkušenj in števila let na ustreznem področju. To bodo priznani vodje, ki so že vodili multidisciplinarne raziskovalne skupine in velike institucionalne programe ter se zavedajo pomena neutrudnega, ustvarjalnega in širokega komuniciranja svojih vizij. Poleg tega bodo imeli izkušnje na področju nadzora pomembnih proračunov, kar zahteva občutek odgovornosti. |
Vodje programov bodo prihajali z različnih področij, vključno z javnimi organi s področja inovacij, podjetji, univerzami, nacionalnimi laboratoriji in raziskovalnimi središči. Imeli bodo strokovno poglobljeno znanje na podlagi osebnih izkušenj in števila let na ustreznem področju. To bodo priznani vodje, ki so že vodili multidisciplinarne raziskovalne skupine in velike institucionalne programe ter se zavedajo pomena neutrudnega, ustvarjalnega in širokega komuniciranja svojih vizij. Poleg tega bodo imeli izkušnje na področju nadzora pomembnih proračunov, kar zahteva občutek odgovornosti. |
Predlog spremembe 57
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inovacijski sistemi – točka 2.1 (str. 68)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
Da bi v celoti izkoristila ves potencial inovacije, ki vključuje raziskovalce, podjetnike, industrijo in širšo družbo, mora EU izboljšati okolje, v katerem lahko inovacije uspevajo na vseh ravneh. To bo pomembno prispevalo k razvoju učinkovitega inovacijskega ekosistema na ravni EU ter spodbujanju sodelovanja, mreženja in izmenjave idej, finančnih sredstev in znanj med nacionalnimi in lokalnimi inovacijskimi ekosistemi. |
Da bi v celoti izkoristila ves potencial inovacije, ki vključuje raziskovalce, podjetnike, industrijo in širšo družbo, mora EU izboljšati okolje, v katerem lahko inovacije uspevajo na vseh ravneh. To bo pomembno prispevalo k razvoju učinkovitega inovacijskega ekosistema na ravni EU ter spodbujanju sodelovanja, mreženja in izmenjave idej, finančnih sredstev in znanj med nacionalnimi , regionalnimi in lokalnimi inovacijskimi ekosistemi. |
||||
EU si mora prizadevati tudi za razvoj ekosistemov, ki podpirajo družbene inovacije in inovacije v javnem sektorju, poleg inovacij v zasebnih podjetjih. Vladni sektor mora inovirati tudi sam in se obnoviti, da bi lahko podprl spremembe predpisov in upravljanje, ki so potrebni za podpiranje obsežnega uvajanja novih tehnologij in naraščajočih zahtev javnosti po uspešnejšem in učinkovitejšem zagotavljanju storitev. Družbene inovacije so ključne za izboljšanje blaginje naših družb. |
EU si mora prizadevati tudi za razvoj ekosistemov, ki podpirajo družbene inovacije in inovacije v sektorju neprofitnih društev in združenj ter javnem sektorju, poleg inovacij v zasebnih podjetjih. Ti sektorji morajo inovirati tudi sami in se obnoviti, da bi lahko podprli spremembe predpisov in upravljanje, ki so potrebni za podpiranje obsežnega uvajanja novih tehnologij in naraščajočih zahtev javnosti po uspešnejšem in učinkovitejšem zagotavljanju storitev. Družbene inovacije so ključne za izboljšanje blaginje naših družb. |
Predlog spremembe 58
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inovacijski sistemi – točka 2.2 (str. 68 in 69)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
Kot prvi korak bo Komisija v okviru EIC organizirala forum javnih organov in organov, ki so odgovorni za nacionalne politike in programe na področju inovacij držav članic in pridruženih držav, s ciljem spodbujanja usklajevanja in dialoga o razvoju inovacijskega ekosistema. EU V tem forumu EIC bo Komisija: |
Kot prvi korak bo Komisija v okviru EIC organizirala forum javnih organov in organov, ki so odgovorni za nacionalne politike in programe na področju inovacij držav članic , mest in regij in pridruženih držav, s ciljem spodbujanja usklajevanja in dialoga o razvoju inovacijskega ekosistema. EU V tem forumu EIC bo Komisija: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
Dejavnosti se bodo izvajale tako, da se zagotovi učinkovito dopolnjevanje med vrstami ukrepov EIC in njihovim posebnim poudarkom na prodornih inovacijah z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice in pridružene države, pa tudi zasebnimi pobudami, da se podprejo vse vrste inovacij, dosežejo vsi inovatorji po vsej EU, in se jim zagotovi večja in ustrezna podpora. |
Dejavnosti se bodo izvajale tako, da se zagotovi učinkovito dopolnjevanje med vrstami ukrepov EIC in njihovim posebnim poudarkom na prodornih inovacijah z dejavnostmi, ki jih izvajajo države članice , regije, mesta in pridružene države, pa tudi zasebnimi pobudami, da se podprejo vse vrste inovacij, dosežejo vsi inovatorji po vsej EU, in se jim zagotovi večja in ustrezna podpora. |
Obrazložitev
Mesta, regije in njihovi inovacijski ekosistemi morajo biti v središču EIC.
Predlog spremembe 59
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inovacijski sistemi – točka 2.2 (str. 69)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
V ta namen bo EU: |
V ta namen bo EU: |
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 60
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inovacijski sistemi – točka 2.2 (str. 69)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
EU bo uvedla tudi ukrepe, ki so potrebni za nadaljnje spremljanje in splošno spodbujanje področja inovacij in zmogljivosti za upravljanje inovacij v Evropi. |
EU bo uvedla tudi ukrepe, ki so potrebni za nadaljnje spremljanje in splošno spodbujanje področja inovacij in zmogljivosti za upravljanje inovacij v Evropi. |
|
Komisija bo skupaj z mesti in regijami skrbela za forum regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč, da bi se bolje seznanili s pogoji za njihovo ustanavljanje in uspešnost, njihovim prispevkom k znanstveni odličnosti Evrope in dinamiki inovacij ter da bi olajšali in povečali njihov prispevek k izvajanju programa in doseganju njegovih ciljev. |
Podporne dejavnosti za ekosistem bo izvajala Komisija s podporo izvajalske agencije za postopek ocenjevanja. |
Podporne dejavnosti za ekosistem bo izvajala Komisija s podporo izvajalske agencije za postopek ocenjevanja. |
Predlog spremembe 61
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo – točka 3.1, 2. odstavek (str. 70)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Še vedno so potrebna prizadevanja za razvoj ekosistemov, kjer lahko raziskovalci, inovatorji, industrijska podjetja in vlade sodelujejo na enostaven način. |
Še vedno so potrebna prizadevanja za razvoj ekosistemov, kjer lahko raziskovalci, inovatorji, industrijska podjetja, vlade ter lokalne in regionalne oblasti sodelujejo na enostaven način. |
Predlog spremembe 62
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo – točka 3.1, 4. odstavek, prvi stavek (str. 70)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Narava in obseg inovacijskih izzivov zahtevata povezovanje in mobiliziranje akterjev in virov v evropskem merilu, s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja. |
Narava in obseg inovacijskih izzivov zahtevata povezovanje in mobiliziranje akterjev in virov v evropskem merilu, s spodbujanjem medregionalnega in čezmejnega sodelovanja. |
Predlog spremembe 63
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo – točka 3.2.1 (str. 71 in 72)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
EIT bo imel okrepljeno vlogo na področju krepitve trajnostnih inovacijskih ekosistemov po vsej Evropi. EIT zlasti še naprej deluje predvsem prek svojih skupnosti znanja in inovacij, obsežnih evropskih partnerstev, ki obravnavajo specifične družbene izzive. EIT si bo še naprej prizadeval za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki ga obkrožajo, s spodbujanjem povezovanja raziskav, inovacij in izobraževanja. Poleg tega bo EIT prispeval k premoščanju obstoječih vrzeli v uspešnosti inovacij v Evropi z razširitvijo svojega Regionalnega inovacijskega programa (EIT RIS). EIT bo sodeloval z inovacijskimi ekosistemi, ki imajo visok inovacijski potencial na podlagi strategije, tematske uskladitve in učinka, in sicer v tesni sinergiji s strategijami in platformami pametne specializacije. |
EIT bo imel okrepljeno vlogo na področju krepitve trajnostnih inovacijskih ekosistemov po vsej Evropi. EIT zlasti še naprej deluje predvsem prek svojih skupnosti znanja in inovacij, obsežnih evropskih partnerstev, ki obravnavajo specifične družbene izzive. EIT si bo še naprej prizadeval za krepitev inovacijskih ekosistemov, ki ga obkrožajo, s spodbujanjem povezovanja raziskav, inovacij in izobraževanja. Poleg tega bo EIT prispeval k premoščanju obstoječih vrzeli v uspešnosti inovacij v Evropi z razširitvijo svojega Regionalnega inovacijskega programa (EIT RIS). EIT bo sodeloval z inovacijskimi ekosistemi, zlasti regionalnimi inovacijskimi ekosistemi in inovacijskimi središči, ki imajo visok inovacijski potencial na podlagi strategije, tematske uskladitve in učinka, in sicer v tesni sinergiji s strategijami in platformami pametne specializacije. |
Predlog spremembe 64
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Steber III – Odprte inovacije – Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo – točka 3.2.4 (str. 72)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Splošne smernice |
Splošne smernice |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 65
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Krepitev evropskega raziskovalnega prostora – 4. odstavek (str. 74)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Poleg tega so raziskave in inovacije po mnenju nekaterih oddaljene in elitistične, brez jasne koristi za državljane, ter vključujejo stališča, ki ovirajo ustvarjanje in uvajanje inovativnih rešitev, in dvome o javnih politikah, podprtih z dokazi. To zahteva boljše povezave med znanstveniki, državljani in snovalci politike ter strožje pristope tudi k združevanju znanstvenih dokazov. |
Te razlike in neenak dostop do raziskav in inovacij so privedle do pomanjkanja zaupanja javnosti. Poleg tega so raziskave in inovacije po mnenju nekaterih oddaljene in elitistične, brez jasne koristi za državljane, ter vključujejo stališča, ki ovirajo ustvarjanje in uvajanje inovativnih rešitev, in dvome o javnih politikah, podprtih z dokazi. To zahteva odpravo teh neenakosti in boljše povezave med znanstveniki, državljani in snovalci politike ter strožje pristope tudi k združevanju znanstvenih dokazov. |
Predlog spremembe 66
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Krepitev evropskega raziskovalnega prostora – 5. odstavek (str. 74)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
EU mora zdaj povečati steber kakovosti in učinka svojega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki zahteva prenovljen Evropski raziskovalni prostora (ERP), bolje podprt z okvirnim programom EU za raziskave in inovacije. Še zlasti je potreben dobro povezan, vendar prilagojen sveženj ukrepov EU, skupaj z reformami in izboljšanjem učinkov na nacionalni ravni (h katerim lahko prispevajo strategije pametne specializacije, ki se podpirajo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj), ter institucionalne spremembe v organizacijah, ki financirajo in izvajajo raziskave, vključno z univerzami. Z združevanjem prizadevanj na ravni EU je mogoče izkoristiti sinergije in zagotoviti potreben obseg, da se učinkoviteje podprejo reforme nacionalnih politik in se doseže večji vpliv. |
EU mora zdaj povečati steber kakovosti in učinka svojega raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki zahteva prenovljen Evropski raziskovalni prostora (ERP), bolje podprt z okvirnim programom EU za raziskave in inovacije. Še zlasti je potreben dobro povezan, vendar prilagojen sveženj ukrepov EU, skupaj z reformami in izboljšanjem učinkov na nacionalni , regionalni in lokalni ravni (h katerim lahko prispevajo strategije pametne specializacije, ki se podpirajo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj), ter institucionalne spremembe v organizacijah, ki financirajo in izvajajo raziskave, vključno z univerzami. Z združevanjem prizadevanj na ravni EU je mogoče izkoristiti sinergije in zagotoviti potreben obseg, da se učinkoviteje podprejo reforme nacionalnih , regionalnih in lokalnih politik in se doseže večji vpliv. |
Predlog spremembe 67
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Krepitev evropskega raziskovalnega prostora – 6. odstavek (str. 74)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Dejavnosti, ki se podpirajo v tem delu, obravnavajo prioritete politik ERP, ki na splošno podpirajo vse dele programa Obzorje Evropa. Lahko se določijo tudi dejavnosti za spodbujanje kroženja znanja v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru prek mobilnosti raziskovalcev in inovatorjev. |
Dejavnosti, ki se podpirajo v tem delu, obravnavajo prioritete politik ERP, ki na splošno podpirajo vse dele programa Obzorje Evropa. Lahko se določijo tudi dejavnosti za spodbujanje kroženja znanja v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru prek mobilnosti raziskovalcev in inovatorjev. Druge dejavnosti so lahko usmerjene v ustanavljanje, strukturiranje in odličnost novih regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč v državah članicah in regijah, ki zaostajajo na področju raziskav in inovacij. |
Predlog spremembe 68
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Krepitev evropskega raziskovalnega prostora – Izmenjava odličnosti (str. 76)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Splošne smernice |
Splošne smernice |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 69
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa – Krepitev evropskega raziskovalnega prostora – Reforma in krepitev sistema EU za raziskave in inovacije (str. 91)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
Reforme politik na nacionalni ravni se bodo vzajemno krepile z oblikovanjem političnih pobud na ravni EU, raziskavami, mreženjem, partnerstvi, usklajevanjem, zbiranjem podatkov ter spremljanjem in ocenjevanjem. |
Reforme politik na nacionalni , regionalni in lokalni ravni se bodo vzajemno krepile z oblikovanjem političnih pobud na ravni EU, raziskavami, mreženjem, partnerstvi, usklajevanjem, zbiranjem podatkov ter spremljanjem in ocenjevanjem. |
||||
Splošne smernice |
Splošne smernice |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
EVROPSKI ODBOR REGIJ
1. |
ponovno poziva k celoviti obravnavi finančnega prispevka EU za raziskave, usposabljanje in inovacije, kar trenutno ni vključeno v načrtovanje proračuna; |
2. |
meni, da je programu Obzorje Evropa v sedanjem proračunskem okviru dodeljenih dovolj sredstev in da bi samo precejšnje povečanje proračuna EU upravičilo ponovno oceno, ki bi morala biti v tem primeru osredotočena na steber III in del Krepitev evropskega raziskovalnega prostora; |
3. |
je zaskrbljen zaradi možnega povečanja neenakosti med tistimi mesti in regijami, ki imajo veliko korist od okvirnega programa za raziskave in inovacije, katerega proračun se bo povečal, in drugimi, ki bodo občutili posledice zmanjšanja sredstev za kohezijsko politiko; opozarja, da mora EU v skladu s členom 174 PDEU razvijati in izvajati ukrepe za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; opozarja na neuspešnost ukrepov za zmanjšanje razlik med regijami, da bi odgovorili na izzive, kot so demografske spremembe, in spodbudili dostop vseh do programa Obzorje Evropa; |
4. |
poziva, naj se zares upošteva odličnost po vseh državah članicah in regijah EU, da bi izboljšali raven znanstvene odličnosti celotne Evrope in ne le nekaj večjih regij in mest; |
5. |
poudarja napredek, da se v programu Obzorje Evropa upošteva stanje na področju inovacij na lokalni in regionalni ravni, vendar močno obžaluje, da se še vedno ne priznava lokalnega in regionalnega pečata znanstvene odličnosti, prispevka regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč k dinamiki EU ter vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri načrtovanju in izvajanju politik na področju raziskav in inovacij; meni, da je uradna opredelitev regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč predpogoj za njihovo upoštevanje v praksi; |
6. |
odločno poziva k polni vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v strateško načrtovanje, na podlagi katerega se bo izvajal program Obzorje Evropa, in k upoštevanju strategij pametne specializacije v tem okviru; |
7. |
meni, da je treba pri ocenjevanju učinkov programov in projektov teritorialne učinke upoštevati kot osrednji element; |
8. |
meni, da je nujno jasno navesti povezavo med inovacijskimi politikami na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in da morajo lokalne in regionalne oblasti sodelovati v forumu Evropskega sveta za inovacije; |
9. |
v celoti podpira nova evropska partnerstva in sofinancirane ukrepe, ki bi lahko postali prednostni instrumenti financiranja medregionalnega sodelovanja in programov, ki jih izvajajo konzorciji regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč (povezovanje mest in regij); poziva, naj se precejšen del programa Obzorje Evropa izvaja na ta način, zlasti v stebrih II in III; |
10. |
upa, da se bodo vsa sredstva za sofinanciranje ukrepov in akcijskih programov v okviru programa Obzorje Evropa dodeljevala v skladu s pravnimi določbami, ki veljajo za ta program, zlasti v zvezi z državno pomočjo; |
11. |
meni, da je treba zagotoviti jasen okvir za sinergije med različnimi skladi in okvirnim programom na podlagi načel usklajenosti, komplementarnosti, združljivosti, skupne priprave in priznavanja skupin lokalnih akterjev; poudarja, da je bistvenega pomena pristop učinkovite skupne priprave, zlasti za uvedbo pečata odličnosti; |
12. |
odločno nasprotuje temu, da bi bila možnost prenosa dela sredstev kohezijske politike na program Obzorje Evropa vedno prepuščena odločitvi držav članic, in odločno vztraja, da se odločanje o tem omogoči zadevnemu organu upravljanja in da se glede podrobnih pravil uporabe teh sredstev določijo dogovorita organ upravljanja in Komisija, da se zagotovi vrnitev teh sredstev zadevnemu ozemlju; |
13. |
poudarja pomen ukrepov za podporo evropskim inovacijskim ekosistemom v okviru stebra III in zahteva, da se bistveno poveča njegov proračun in da se ta pristop uporabi predvsem za regionalne inovacijske ekosisteme in inovacijska središča; |
14. |
izraža zaskrbljenost v zvezi s stebrom II in s tem povezanim tveganjem pretirane poenostavitve „nalog“ in poziva k vrnitvi k operativnemu pristopu na podlagi skupne priprave, predlagano v Lamyjevem poročilu; poleg tega izraža zaskrbljenost tudi zaradi šibkega položaja družboslovja in poziva k povečanju števila tem, obravnavanih v okviru sklopa „Vključujoča in varna družba“; |
15. |
poziva, naj se v okviru sklopa „Hrana in naravni viri“ na področju kmetijstva prednost nameni raziskavam o načinih kmetijsko-ekološke in kmetijsko-gozdarske proizvodnje ter razvoju lokalnih prehranskih sistemov; |
16. |
priznava, da so predlogi Komisije v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti; poudarja, da je treba upoštevati predloge, vključene v poročilo, da bi se konkretno izvajali zaključki, nastali pri delu projektne skupine za subsidiarnost. |
V Bruslju, 9. oktobra 2018
Predsednik Evropskega odbora regij
Karl-Heinz LAMBERTZ