15.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/153

1.1

EESO poudarja, da sta sodelovanje in vključenost nujna za ustrezno pripravo, oblikovanje in izvajanje političnih sprememb in strukturnih reform.

EESO poudarja, da:

1.2

EESO poudarja, da je treba okrepiti evropsko ekonomsko upravljanje, da bi monetarna unija delovala bolje in v interesu vseh. Hkrati pa se je treba nujno učiti na podlagi sedanjih izkušenj. Zato je socialni dialog bistvenega pomena, tako v zvezi z ekonomskimi vprašanji, javnimi financami kot socialno kohezijo.

1.3

EESO pozdravlja predlog Komisije, da pripravi pregled kazalnikov v zvezi z zaposlovanjem in strukturirano spremljanje nacionalnih načrtov za zaposlovanje. Evropski socialni partnerji bi morali sodelovati pri celotnem projektu priprave pregleda kazalnikov in meril za ocenjevanje nacionalnih načrtov za zaposlovanje.

1.4

V zvezi z določanjem plač želi EESO Komisijo opozoriti, da so plače in pogajanja o plačah v pristojnosti socialnih partnerjev, kar je določeno tudi s Pogodbo.

1.5

EESO poziva evropske nosilce političnega odločanja, naj vključijo socialni dialog in sodelovanje družbe v strukturo posameznih političnih procesov, ki so povezani z izvajanjem strategije Evropa 2020. Izkušnje s tega področja kažejo, da se je težišče pomaknilo z nacionalne na evropsko raven, s čimer sta se zmanjšali vloga in kakovost socialnega dialoga in sodelovanja družbe na nacionalni ravni.

1.6

V zvezi z evropskim semestrom EESO priporoča, da se prek evropskega socialnega dialoga evropski socialni partnerji in organizirana civilna družba vključijo že na začetku priprave letnih pregledov rasti, saj je njihovo sodelovanje nujno pri določanju prednostnih smernic politike zaposlovanja in širših ekonomskih usmeritev.

2.1

Evropska komisija je 30. maja 2012 objavila sporočilo z naslovom Ukrepi za stabilnost, rast in delovna mesta (COM (2012) 299). To sporočilo je nastalo v kritičnem trenutku evropskega semestra, ki se začne z letnim pregledom rasti, ki ga pripravi Komisija, in konča s priporočili za posamezne države članice, ki jih potrdi Evropski svet.

2.2

EESO je na zaprosilo Komisije sklenil pripraviti mnenje o sporočilu z naslovom Ukrepi za stabilnost, rast in delovna mesta. To mnenje se osredotoča na konkreten vidik, in sicer na skupno odgovornost socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe ter njihov možni prispevek. Odbor poudarja tudi vlogo, ki jo lahko imajo pri oblikovanju in uporabi politik za ponovno oživitev gospodarske rasti, ustvarjanje novih in boljših delovnih mest in ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti.

EESO želi v tem mnenju po analizi nekaterih političnih področij predstaviti priporočila za večjo, boljšo in odločilnejšo vlogo socialnih partnerjev in predstavnikov organizacij civilne družbe v evropskem semestru. Zatem bo EESO pripravil mnenje o letnem pregledu rasti 2013, v katerem bodo analizirana vsa pomembnejša področja politike, ki jih bo izpostavila Komisija.

2.3

EESO kot prvo ugotavlja, da obravnava sporočilo Komisije vlogo socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe samo v zvezi s tremi vprašanji, namreč človeškim kapitalom, plačami in splošnim vprašanjem „sprememb“ (glej točko 4.1). V zvezi s tem želi EESO poudariti, da zajemata socialni in civilni dialog veliko več področij in vprašanj, med drugim inovacije, gospodarske reforme, industrijsko politiko, trajnostni razvoj, podjetništvo, povečanje števila in kakovosti delovnih mest, boj proti revščini in socialno zaščito. EESO bo v tem mnenju najprej poudaril pomen socialnega in civilnega dialoga (glej točko 3), zatem pa preučil navedena tri področja, v zvezi s katerimi Komisija v sporočilu posebej omenja vlogo posvetovanja in dialoga (točka 4). Na koncu bo EESO predstavil dodatne predloge o tem, kako posvetovanje in sodelovanje vključiti v strukturo politične agende v zvezi s strategijo Evropa 2020.

3.1

EESO poudarja, da sodelovanje in vključenost nista luksuz, temveč sta nujna za ustrezno pripravo, oblikovanje in izvajanje sprememb politike in strukturnih reform.

3.2

EESO opozarja Komisijo, Evropski svet in druge nosilce političnega odločanja tako na evropski kot nacionalni ravni, da je treba strogo upoštevati socialni dialog. To pa pomeni, da niso dovolj dobro zveneče izjave o pomenu sodelovanja, hkrati pa se nadaljuje s prvotno začrtano politiko, ne da bi upoštevali prispevek in predloge socialnih akterjev na nekem področju. Takšno početje vodi v izgubo socialnega kapitala in zaupanja, to pa končno v zlom družbe in tudi gospodarstva.

3.3

V zvezi s tem je pomembna tudi t. i. horizontalna klavzula (člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije). Ta klavzula Evropsko unijo zavezuje k upoštevanju posebnih socialnih meril in ciljev pri opredeljevanju in izvajanju njenih politik in dejavnosti. Pri tem gre za spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanje ustrezne socialne zaščite, boj proti socialni izključenosti, visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanje človekovega zdravja. Sodelovanje socialnih akterjev v politiki je logična in nujna posledica horizontalne klavzule.

4.1

EESO ugotavlja, da Komisija v treh točkah poudarja pomen in vlogo socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe. Pri tem gre za naslednje odstavke iz sporočila:

4.2

EESO pozdravlja odločitev Komisije, da vključi socialne partnerje in organizacije civilne družbe vsaj v tri zgoraj navedena področja. Hkrati pa ima v zvezi s tem nekaj pripomb.

4.3

EESO poudarja, da je treba okrepiti evropsko ekonomsko upravljanje, da bi monetarna unija delovala bolje in v interesu vseh. Hkrati pa se je treba nujno učiti na podlagi sedanjih izkušenj. Če določena ekonomska politika ovira rast in je več evropskih gospodarstev ponovno v recesiji, kar ogroža tako stabilnost (saj so primanjkljaji in zadolženost še vedno previsoki) kot socialno kohezijo (z visoko in vse večjo brezposelnostjo), morajo to nosilci političnega odločanja vzeti resno in spremeniti politično usmeritev. Socialni dialog prispeva k boljši politiki, ki jo podpira veliko ljudi, namesto da se kljub vsemu trmasto vztraja na politiki, za katero se je izkazalo, da ima uničujoče posledice za gospodarstvo, javne finance in socialno kohezijo.

4.4

EESO pozdravlja predlog Komisije, da pripravi pregled kazalnikov v zvezi z zaposlovanjem in strukturirano spremljanje nacionalnih načrtov zaposlovanja. Evropski socialni partnerji bi morali sodelovati pri celotnem projektu priprave pregleda kazalnikov in meril za ocenjevanje nacionalnih načrtov za zaposlovanje.

4.5

Tretje področje, v zvezi s katerim Komisija izrecno navaja vlogo in vključenost socialnih akterjev in socialnih partnerjev, se nanaša na plače, v zvezi s katerimi bi se bilo treba po besedah Komisije s socialnimi partnerji „posvetovati“ o reformi sistemov določanja plač. EESO želi Komisijo opozoriti, da so v številnih državah članicah plače, pogajanja o plačah, pa tudi sistem določanja plač v avtonomni pristojnosti socialnih partnerjev, ki se v zvezi s tem pogajajo in sklepajo kolektivne pogodbe. Te avtonomne pogajalske vloge socialnih partnerjev ne moremo omejiti na posvetovanje. Ravno tako ne moremo pravice do sodelovanja v dialogu omejiti na izključno posvetovalno vlogo. Avtonomnost socialnih partnerjev in socialni dialog sta potrjena v členih 152 in 153–155 PDEU, ki med drugim določajo načelo, da mora EU upoštevati nacionalne sisteme odnosov med delodajalci in delojemalci. Zato je „posvetovanje“ s socialnimi partnerji v zvezi z, na primer, reformo mehanizmov indeksacije plač popolnoma neustrezno in celo neprimerno, zlasti ker se v nacionalnem modelu socialnega dialoga o takšnih mehanizmih za indeksacijo pogajajo in usklajujejo sami socialni partnerji v okviru kolektivnih pogodb.

EESO se v zvezi s tem sprašuje, ali morda Komisija ne namenja prevelikega pomena vlogi prilagajanja plač navzdol. Na podlagi podrobnejše analize priporočil za posamezne države članice, ki so priložena temu sporočilu Komisije, je razvidno, da Komisija 17 državam članicam daje priporočila v zvezi s plačami in 16 od njih priporoča zmanjšanje rasti plač, bodisi s spremembo indeksacije, omejitvijo minimalnih plač, decentralizacijo pogajanj o plačah ali s povečanjem prožnosti najnižjih plač. Vendar so neravnovesja znotraj evropske monetarne unije predvsem strukturne narave in v glavnem povezana z dejstvom, da ima globalizacija različne posledice za različne članice monetarne unije (opomba: IMF, External Imbalances in the Euro Area, delovni dokument 12/136, 2012). Dejstvo pa ostaja, da v tekmovanju z državami z nizkimi dohodki ne moremo zmagati s tem, da bomo znižali plače.

5.1

EESO poziva evropske nosilce političnega odločanja, naj vključijo socialni dialog in sodelovanje družbe v strukturo posameznih političnih procesov. Izkušnje na lokalni ravni kažejo, da zaradi veliko različnih razlogov, nenazadnje tudi zaradi stalnih institucionalnih reform Komisije v zvezi s temi procesi, odločitve, sprejete na ravni EU, vse bolj vplivajo na posvetovanja in sodelovanje družbe na nacionalni ravni. V zvezi s tem je za EESO absolutno nesprejemljivo, da se posvetovanje in sodelovanje družbe na nacionalni ravni degradirata na neko „lažno“ posvetovanje, pri čemer se izniči pomen nacionalnih tradicij posvetovanja ali pa se jih sploh ne upošteva več (problem je v časovnem načrtu, ki ga je treba upoštevati v zvezi s procesom posvetovanja, in v centralizirani pripravi reformnih programov na nacionalni ravni, pri čemer pristojni organi bolj malo, če sploh, upoštevajo socialni in participativni dialog).

5.2

V skladu s časovnim razporedom Evropskega semestra predlaga EESO naslednje: