Pritožba, ki jo je FV vložil 28. novembra 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 19. septembra 2019 v zadevi T-27/18 RENV, FV/Svet

(Zadeva C-875/19 P)

(2020/C 77/35)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: FV (zastopnik: É. Boigelot, avocat)

Druga stranka v postopku: Svet Evropske unije

Predloga

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Z navedeno sodbo je bil zavrnjen predlog za razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila za leto 2013. Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja, na eni strani, kršitev obveznosti nadzora in obveznosti utemeljitve ter izkrivljanje spisa, in na drugi strani, kršitev navodil za ocenjevanje, obveznosti obrazložitve in dolžnosti skrbnega ravnanja ter očitno napako v presoji.

Pritožnik meni, da Splošno sodišče s tem, ko je zahtevalo obstoj in predložitev zdravniških potrdil in s tem, ko je posledično izhajalo iz tega, da odsotnosti niso bile utemeljene in bi lahko veljavno pomenile element, ki se ga upošteva pri ocenjevanju, ni upoštevalo ocenjevalnih navodil. Poleg tega naj bi bila nezakonita odločitev, da se nujno samodejno upošteva odsotnosti in/ali prepozne prihode za negativno oceno pritožnika. Nazadnje naj Svet ne bi nikoli izpodbijal zdravstvene narave odsotnosti in odsotnosti ni grajal s sprejetjem upravnih ukrepov, in je naknadno potrdil zahteve za popravo zamud. Splošno sodišče naj bi si torej nasprotovalo in izkrivilo elemente spisa.

Poleg tega nekonstantna prisotnost na delovnem mestu po njegovem mnenju ipso facto ne pomeni neobstoj stalnega prizadevanja. Poleg tega ni bil v programu delovnega časa pritožnika shranjen noben individualiziran urnik. Dalje, splošni komentar, ki „odgovornost“ ocenjuje z izredno, je mogoče konkretizirati le z oceno „odlično“. Glede ocene „kakovost dela“, se utemeljitev presoje ne nanaša na dejansko raven storitev pritožnika. Nazadnje Splošno sodišče po mnenju pritožnika pri presoji „sposobnosti timskega dela“ in „medosebnih odnosov“ ni upoštevalo številnih elementov spisa. Pritožnik meni, da je Splošno sodišče izkrivilo elemente spisa, podalo napačno razlago in utemeljitev, kršilo ocenjevalna navodila in opustilo veljavno in korektno izvajanje svojega nadzora za ocenjevanje očitne napake pri presoji.

Pritožnik nazadnje trdi, da sta bila situacija slabega ravnanja na delovnem mestu in psihično nadlegovanje, ki naj bi ga utrpel, spregledani v izpodbijani sodbi. Splošno sodišče naj bi prav tako kršilo dolžnost skrbnega ravnanja s tem, ko ni upoštevalo interesa pritožnika in s tem, ko se je oprlo zgolj na domnevne interese službe.