Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 62012CN0525

    Zadeva C-525/12: Tožba, vložena 19. novembra 2012 – Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji

    UL C 26, 26.1.2013, p. 35–36 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    26.1.2013   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 26/35

    Tožba, vložena 19. novembra 2012 – Evropska komisija proti Zvezni republiki Nemčiji

    (Zadeva C-525/12)

    2013/C 26/67

    Jezik postopka: nemščina

    Stranki

    Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Manhaeve in G. Wilms, agenta)

    Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

    Predloga tožeče stranke

    Tožeča stranka predlaga, naj se

    1.

    ugotovi, da Zvezna republika Nemčija s tem, da je nekatere storitve izvzela iz uporabe razlage pojma „storitve za rabo vode“, ni izpolnila obveznosti iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Okvirna direktiva o vodah) (1), natančneje iz členov 2, točka 38, in 9;

    2.

    Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov.

    Tožbeni razlogi in bistvene trditve

    Komisija meni, da odvzem, zajezitev, shranjevanje, obdelava in distribucija površinske ali podzemne vode za proizvodnjo električne energije iz vodnih virov, plovbo in varstvo pred poplavami spadajo med storitve za rabo vode. Poleg tega je mogoče lastno rabo opredeliti kot storitev za rabo vode.

    Uporaba pojma „storitve za rabo vode“ s strani tožene stranke naj bi bila v nasprotju s členom 9 Okvirne direktive o vodah (ODV). Iz področja uporabe storitev za rabo vode v smislu Direktive naj bi izvzemala storitve za rabo vode, kot so zajezitev, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije iz vodnih virov, plovbo in varstvo pred poplavami. Taka ozka razlaga naj ne bi bila v skladu z ODV, spodkopavala naj bi učinek člena 9 ODV in s tem ogrožala uresničevanje cilja Direktive.

    Dodaja, da imajo države članice določeno stopnjo diskrecije, da na podlagi člena 9 ODV iz povračila stroškov izključijo storitve za rabo vode. Najprej naj bi smele upoštevati družbene, ekološke in gospodarske učinke povračila stroškov in geografske in klimatske danosti. Dalje bi se lahko država članica v skladu s členom 9(4) ODV odločila, da ne bo uporabila določb člena 9(1), drugi pododstavek, ODV glede cenovne politike za vodo in povračila stroškov za storitve za rabo vode. Pogoj za to naj bi bil, da naj bi šlo za obstoječo prakso v državi članici in da naj ne bi bilo ogroženo uresničevanje ciljev te direktive.

    Vendar pa popolna izključitev iz storitev za rabo vode v znatnem obsegu, kot je predvidela tožena stranka, zelo presega to diskrecijsko pravico.

    (1)  UL L 327, str. 1.

    Top