(1)

Evropska komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (3) uvedla dokončni zaščitni ukrep za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrep), ki ga sestavljajo tarifne kvote za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), ki zajemajo 26 kategorij izdelkov iz jekla, določene na ravneh, s katerimi se ohranjajo tradicionalni trgovinski tokovi glede na posamezno kategorijo izdelka. 25-odstotna tarifna dajatev se uporablja le, če so količinsko opredeljeni pragi teh tarifnih kvot preseženi. Zaščitni ukrep je bil uveden za začetno triletno obdobje, tj. do 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: dokončna uredba).

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1029 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o podaljšanju) zaščitni ukrep podaljšala do 30. junija 2024.

(3)

Komisija se je v uvodni izjavi 161 dokončne uredbe zavezala, da bo „redno ocenjevala razmere in preučila možnosti za pregled vsaj ob koncu vsakega leta od uvedbe ukrepov“. Tako je v letih 2019 in 2020 izvedla dve preiskavi v zvezi s pregledom delovanja.

(4)

Komisija je v uvodni izjavi 85 uredbe o podaljšanju navedla, da bo „izvedla pregled delovanja, kakršen je bil izveden v letih 2019 in 2020, da bi v tem času ohranila delovanje zaščitnega ukrepa, prilagojeno razvoju trga in v skladu z interesi vseh zainteresiranih strani. Takšen pregled delovanja se bo začel dovolj vnaprej, da bodo s 1. julijem 2022, tj. po prvem letu podaljšanja, uvedene morebitne potrebne spremembe.“

(5)

V skladu s tem je Komisija preiskavo v zvezi s pregledom delovanja začela z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije17. decembra 2021 (5), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoja stališča in dokaze zlasti v zvezi z naslednjimi razlogi za pregled:

(6)

Dolžno pravno postopanje je potekalo z dvostopenjskim pisnim postopkom, v okviru katerega so strani najprej predložile svoja stališča in dokaze, nato pa so lahko ovrgle prvotna stališča drugih strani. Komisija je skupaj prejela več kot sto stališč in protiargumentov.

(7)

Med potekom preiskave v zvezi s pregledom delovanja in pred njenim zaključkom je bila izvedena vrsta sprememb zaščitnega ukrepa. EU je marca 2022 v okviru četrtega svežnja sankcij v odziv na rusko invazijo na Ukrajino z Uredbo (EU) 2022/428 (6) uvedla prepoved uvoza nekaterih izdelkov iz jekla iz Rusije in Belorusije (7). Da bi se preprečilo morebitno pomanjkanje dobave na trgu jekla v Uniji zaradi prepovedi uvoza, je Komisija z Uredbo (EU) 2022/434 (8) spremenila zaščitni ukrep s sorazmerno prerazporeditvijo kvot za posamezne države za Rusijo in Belorusijo med druge države dobaviteljice v vsaki prizadeti kategoriji izdelkov.

(8)

Poleg tega je Komisija z Uredbo (EU) 2022/664 (9)1. maja 2022, ko se je izteklo izvzetje, ki je veljalo na podlagi dvostranskega Sporazuma o gospodarskem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: SGP), za Južno Afriko in druge države podpisnice SGP z Južnoafriško razvojno skupnostjo (v nadaljnjem besedilu: SADC) uvedla zaščitni ukrep.

(9)

Nazadnje, Komisija je začasno prekinila uporabo zaščitnega ukrepa v razmerju do Ukrajine (10). Učinek te začasne prekinitve je, da dokler ostaja veljavna, se uvoz iz Ukrajine ne upošteva v nobeni kvoti, niti kvoti za posamezno državo niti preostali kvoti (11). Podobno se uvoz iz Ukrajine v referenčnem obdobju prvotne preiskave (2015–2017) (12) ne upošteva pri izračunu preostalih kvot.

(10)

Komisija je po poglobljeni analizi vseh prejetih stališč in na podlagi razpoložljivih podatkov sprejela naslednje ugotovitve. Te ugotovitve so glede na strukturo v obvestilu o začetku razvrščene v naslednje pododdelke v nadaljevanju.

(11)

Nekatere zainteresirane strani (nekatere tretje države in uporabniki) so zahtevale zamenjavo četrtletnega upravljanja kvot z letnim upravljanjem, druge (industrija Unije) pa so zahtevale uvedbo mesečnega upravljanja. Nekatere strani (industrija Unije) so zahtevale tudi omejitev prenosa neporabljenih kvot na 4 %, druge (nekatere tretje države in uporabniki) pa so zahtevale prerazporeditev deleža določenih neporabljenih kvot za posamezne države. Poleg tega so druge strani (nekatere tretje države in uporabniki) zahtevale odpravo sistema kvot za posamezne države in namesto njega globalno upravljanje kvot. Nazadnje, druge zainteresirane strani so zahtevale, da se kvote nekaterih držav odpravijo in porazdelijo med druge države porekla ter da se določenim državam, ki izvažajo v okviru preostale kvote, dodelijo kvote za posamezne države.

(12)

Kvote za posamezne države ali preostale kvote so bile dodeljene na podlagi izvozne učinkovitosti v referenčnem obdobju prvotne preiskave (13). Sistem četrtletnega upravljanja kvot se je izkazal za učinkovitega pri zagotavljanju stabilnosti na trgu Unije, preprečevanju nenadnih povečanj uvoza, ki bi destabilizirala trg (14), ter zagotavljanju urejenega in predvidljivega toka uvoza skozi vse leto. Ta sistem omogoča tudi, da so tradicionalni trgovinski tokovi v smislu količin in porekla dovoljeni brez dodatnih dajatev.

(13)

Ta sistem vzpostavlja ravnovesje med zadevnimi nasprotujočimi si interesi. Prvič, deluje v korist industrije Unije, ker preprečuje val uvoza v kratkem obdobju, ki bi negativno vplival na trg. Drugič, koristi tudi nekaterim tretjim državam in uporabnikom Unije, ki bi jih v nasprotnem primeru neupravičeno s trga izrinili drugi večji dobavitelji in tako ne bi mogli dobavljati uporabnikom Unije, ti pa zato ne bi mogli kupovati materiala, ki ga potrebujejo od teh specifičnih držav porekla. Nazadnje, večjim državam izvoznicam omogoča, da presežejo svoje tradicionalne trgovinske tokove v večini kategorij izdelkov z dostopom do preostale kvote v zadnjem četrtletju obdobja, ko uveljavljeni dobavitelji niso mogli uporabiti vseh kvot.

(14)

Če bi Komisija sprejela trditve zainteresiranih strani, kot so povzete v uvodni izjavi (11), bi se s tem porušilo to ravnovesje in ogrozila učinkovitost ukrepa. Poleg tega strani v svojih pripombah z ničemer niso dokazale, zakaj sedanji sistem ne bi bil primeren ter kako bi bile različne prilagoditve, ki so jih predlagale, v splošnem interesu Unije (in ne le v njihovem posamičnem interesu) in združljive z logiko in ustreznim delovanjem ukrepa.

(15)

Na podlagi navedenega je Komisija menila, da so ohranitev sedanjega sistema upravljanja kvot (četrtletno upravljanje ter kombinacija kvot za posamezne države in preostale kvote), ohranitev prenosa neporabljenih kvot in dostop do preostale kvote v četrtem četrtletju še naprej ustrezni, to pa je pravično v razmerju do vseh zainteresiranih strani.

(16)

Sedanji sistem dodelitve in upravljanja kvot je ustrezen, vendar je Komisija kljub temu menila, da je potrebnih nekaj tehničnih prilagoditev za izboljšanje njegovega delovanja glede na spremenjene okoliščine. Te zadevajo kategoriji izdelkov 7 (plošče kvarto) in 17 (kotni profili in drugi profili).

(17)

Ukrajina je bila v teh dveh kategorijah izdelkov v preteklosti vedno pomemben izvoznik (15) (pomenila je približno 33 % vseh kvot v vsaki od kategorij) in je svoje kvote stalno uporabljala na precej visokih ravneh. Vendar je Komisija opazila (16), da od neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije na Ukrajino skoraj ni bilo uvoza teh dveh kategorij iz Ukrajine v Unijo. To kaže, da Ukrajina zdaj ne more proizvajati in/ali izvažati teh kategorij izdelkov v pomembnih količinah na trg Unije. Komisija je v teh okoliščinah in po analizi uporabe kvote s strani drugih držav izvoznic, za katere velja ukrep, menila, da bi, če ne bi ukrepala, v teh kategorijah obstajalo tveganje morebitnega pomanjkanja dobave za uporabnike Unije.

(18)

Komisija je iz tega razloga, v interesu Unije, menila, da je treba globalizirati upravljanje kvot, ki ostajajo v okviru ukrepa (17) v kategorijah 7 in 17. Povedano drugače, obstoječe kvote za posamezne države bodo odpravljene, namesto njih pa bo uvedena enotna kvota za vse države porekla, s čimer se bo znatno izboljšala prožnost za uporabnike v zvezi z uvozom jekla, ki ga morda potrebujejo, iz katerega koli vira, razpoložljivega v okviru obsega kvote v teh kategorijah.

(19)

Komisija je sklenila, da glede na pretekli uvoz (uporaba kvot) in države porekla ta prilagoditev ne pomeni tveganja ogrožanja učinkovitosti ukrepa v razmerju do proizvajalcev Unije, da ni verjetno, da bi prišlo do izrivanja, in da bodo tradicionalni trgovinski tokovi ohranjeni. Ta prilagoditev bo ponovno ocenjena glede na razvoj trgovinskih tokov v teh kategorijah in glede na začasno prekinitev uporabe zaščitnega ukrepa v razmerju do Ukrajine ali če bodo ugotovljeni neupravičeni učinki izrivanja.

(20)

Komisija je v dokončnem ukrepu uvedla mehanizem, po katerem bi lahko države, ki so že izčrpale svoje kvote za posamezne države, dostopale tudi do preostale kvote (brez dajatev do njenega izčrpanja), prvotno razpoložljive v zadnjem četrtletju (od aprila do junija) vsakega letnega obdobja ukrepa.

(21)

Komisija je upravičila ta mehanizem v interesu uvoznikov in uporabnikov Unije, saj se s tem ne bi le zagotovilo ohranjanje tradicionalnih trgovinskih tokov, ampak bi se tudi preprečilo, odvisno od primera, da bi deli preostale tarifne kvote ostali neporabljeni.

(22)

Komisija je v okviru prvega pregleda delovanja leta 2019 ugotovila, da so v zadevnih kategorijah izdelkov države, upravičene do tarifnih kvot za posamezne države, skoraj izključno izkoristile celotni obseg preostale kvote v četrtem četrtletju, in to zgolj v dveh dneh. Posledično pretekli – manjši – dobavitelji v zadnjem četrtletju obdobja niso mogli izvažati brez dajatev. To je negativno vplivalo na tradicionalne trgovinske tokove v smislu države porekla v škodo nekaterih tretjih držav in uporabnikov Unije. Komisija je, da bi izravnala ta nenamerni negativni vpliv, uvedla zgornjo mejo v višini 30 % na državo, ki ima dostop do preostale kvote v četrtem četrtletju v kategoriji 13 (armaturne palice) in kategoriji 16 (žice).

(23)

Komisija je v okviru drugega pregleda delovanja leta 2020 in po tem, ko je opredelila več primerov izrivanja v več kategorijah izdelkov, oblikovala sistem, pri katerem bi bil dostop do četrtega četrtletja odvisen od opaženih gibanj uvoza in dejanske uporabe preostale kvote s strani manjših dobaviteljev, ki so naravni upravičenci tega dela tarifne kvote (18).

(24)

Komisija je, da bi zmanjšala izrivanje tradicionalnih držav porekla v preostali kvoti in da bi bil hkrati še naprej omogočen dodaten dostop v tistih kategorijah, kjer je treba zagotoviti največjo uporabo kvote, oblikovala sistem, po katerem bi vsaka kategorija izdelkov spadala v eno od naslednjih treh različnih skupin, ki ustrezajo trem različnim scenarijem dostopa. Ta sistem izpolnjuje enega od ključnih načel in ciljev zaščitnega ukrepa, in sicer zagotoviti, da se ohranijo tradicionalni trgovski tokovi v smislu držav porekla.

(25)

Te tri trenutno vzpostavljene ureditve so:

(26)

Nekaj zainteresiranih strani (nekatere tretje države in uporabniki) je zahtevalo, da se dostop do preostale kvote v četrtem četrtletju povsem odpravi. Druge so zahtevale, da se posebej za določene kategorije izdelkov uvedejo spremembe, nekatere druge (vključno z nekaterimi tretjimi državami in uporabniki ter industrijo Unije) pa so zahtevale, da se večjim državam izvoznicam v določeni kategoriji sploh prepove dostop do preostale kvote ali da se izvede bolj omejevalen pristop.

(27)

Komisija je po pregledu prejetih stališč in pregledu delovanja ukrepa menila, da je trenutni sistem še vedno najustreznejši, saj je zagotavljal, da lahko uporabniki čim bolj izkoristijo preostalo kvoto, hkrati pa tudi, da se spoštujejo tradicionalni trgovinski tokovi v smislu držav porekla (kar je prav tako v interesu uporabnikov). Sistem omogočanja dostopa do preostale kvote je bil pravilo v vseh kategorijah izdelkov razen štirih.

(28)

Če bi Komisija sprejela zahteve zainteresiranih strani, bi s tem bodisi nekaterim uporabnikom onemogočila, da povečajo svoj uvoz brez dajatev v primeru povpraševanja na trgu Unije, bodisi bi zaradi učinkov izrivanja drugim uporabnikom Unije onemogočila nakup izdelkov od nekaterih držav porekla, ki so prav tako potrebne za trg Unije. Hkrati sistem zagotavlja, da dodatne količine, ki jih nekatere države morda izvažajo na podlagi tega sistema, ostajajo v okviru omejitev, ki zagotavljajo, da v zvezi s proizvajalci Unije ne ogrozijo učinkovitosti ukrepa. Zato je trenutni sistem najustreznejši za splošni interes Unije.

(29)

Komisija je v tekočem pregledu ocenila, ali je prišlo do učinkov izrivanja. V ta namen je na podlagi enake vrste analize, ki je bila izvedena v drugem pregledu, posodobila različne ureditve na podlagi podatkov, ki so od takrat na voljo. To pomeni, da je analizirala podatke o uvozu in uporabo kvote po državi porekla in kategoriji od 1. aprila 2020 do 31. marca 2022.

(30)

Na podlagi enake metodologije, uporabljene pri drugem pregledu delovanja, vendar s posodobljenimi podatki, so ureditve dostopa na kategorijo izdelkov posodobljene, kot sledi (za specifične količine glej Prilogo II):

(31)

V skladu z načeli, uporabljenimi pri prejšnjem pregledu delovanja, bo posebna ureditev veljala za naslednji kategoriji:

(32)

Kategorije 7, 8, 17 in 25.A se bodo upravljale globalno. Zato možnost dostopa v četrtem četrtletju ni relevantna, saj nobena država ne izvaža na podlagi kvote za posamezno državo.

(33)

Za kategoriji 1 in 4.B se trenutna ureditev, po kateri se dostop v četrtem četrtletju odobri z zgornjo mejo v višini 30 % za državo izvoznico, še naprej šteje za ustrezno, da se zagotovijo dovolj raznovrstni viri dobave, hkrati pa preprečijo učinki izrivanja zaradi pretiranega toka dodatnega uvoza, ki presega tradicionalne trgovinske tokove.

(34)

Na splošno bi ukrep s to značilnostjo še naprej omogočal dostop do preostale kvote v četrtem četrtletju v veliki večini kategorij izdelkov (v vseh razen v treh).

(35)

Iz uporabe dokončnega ukrepa so bile izključene vse države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež uvoza ostaja pod 3 % celotnega uvoza za vsako kategorijo izdelkov. Komisija se je zavezala, da bo spremljala razvoj uvoza po sprejetju ukrepa in redno preverjala seznam izključenih držav.

(36)

Zadnja posodobitev je bila izvedena v okviru preiskave v zvezi s pregledom po sporazumu o izstopu med Unijo in Združenim kraljestvom, ki je začel veljati 1. januarja 2021, in se po tem datumu ni spreminjala. Zato je Komisija, da bi prilagodila seznam držav v razvoju, za katere velja ukrep in ki so iz ukrepa izključene, ponovno izvedla izračune na podlagi najnovejših razpoložljivih konsolidiranih podatkov o uvozu, tj. statističnih podatkov o uvozu za leto 2021 (19).

(37)

Spremembe, ki so posledica te posodobitve, so naslednje (posodobljena preglednica je na voljo v Prilogi I):

(38)

Trenutna raven liberalizacije zaščitnega ukrepa je bila določena na letni stopnji v višini 3 %. Komisija je v tej preiskavi ocenila, ali je bila ta raven liberalizacije še naprej ustrezna.

(39)

Nekatere zainteresirane strani (zlasti proizvajalci izvozniki in uporabniki Unije) so zahtevale, naj Komisija zviša raven liberalizacije nad 3 % (veliko jih je zahtevalo raven liberalizacije v višini 5 %), industrija Unije pa je zahtevala, naj se hitrost liberalizacije zniža na 1 %.

(40)

Zaščitni instrument naj bi bil začasen. 1. julija 2022 se bo ukrep uporabljal že peto leto. Cilj liberalizacije (ki je na podlagi pravil STO (21) in EU (22) pravna obveznost) je postopoma omogočiti več uvozne konkurence na trgu, medtem ko se domača industrija prilagaja na večji obseg uvoza. Namen je izogniti se ukrepu, ki v svojem obdobju veljavnosti ne bi spodbujal prilagoditev za domačo industrijo in ki bi povzročil težave v zvezi s konkurenčnostjo, ko bo domača industrija izpostavljena večji tuji konkurenci v scenariju po obdobju veljavnosti zaščitnega ukrepa.

(41)

Komisija je s tem v mislih menila, da bi bilo treba v tem trenutku (po štirih letih ukrepa) predvideti nekoliko višjo raven liberalizacije v primerjavi s prejšnjim letom, da se domačo industrijo spodbudi k nadaljevanju prilagoditev, hkrati pa je treba paziti, da se ne ogrozi učinkovitost ukrepa.

(42)

Komisija je menila, da bi bila določitev letne ravni liberalizacije v višini 4 % od 1. julija 2022 ustrezna.

(43)

To povečanje bi moralo tudi prispevati k zmanjšanju morebitne napetosti za uporabnike Unije v določenih kategorijah izdelkov, in sicer v okoliščinah, za katere je značilna visoka stopnja negotovosti na trgu. Po drugi strani pa omejeno dodatno povečanje ne bi pomenilo tveganja za industrijo Unije in ne bi ogrozilo učinkovitosti ukrepa.

(44)

Marca 2018 so ZDA uvedle 25-odstotno dajatev na uvoz nekaterih izdelkov iz jekla na podlagi ukrepa iz člena 232 zakona ZDA. Ukrep še vedno velja, čeprav so bile izvedene nekatere spremembe. V tej preiskavi v zvezi s pregledom je Komisija te spremembe ocenila, da bi ugotovila, ali kakor koli vplivajo na zaščitni ukrep EU, zlasti v zvezi s tveganjem za preusmeritev trgovine na trg Unije.

(45)

Zahteve, prejete v zvezi s tem, je mogoče razdeliti na tri vrste. V okviru prvih dveh vrst zahtev so nekateri uporabniki in tretje države navedli, da je tveganje za preusmeritev trgovine majhno (ali manjše) zaradi različnih prilagoditev ukrepu iz člena 232. Nato je nekaj strani navedlo, da bi industrija Unije zaradi tarifnih kvot, dodeljenih izvoznikom Unije, prodajo preusmerila na trg ZDA v škodo domače prodaje in s tem povzročila pomanjkanje na domačem trgu.

(46)

Po drugi strani pa je jeklarska industrija Unije zagotovila, da tveganje za preusmeritev trgovine ostaja in da izboljšan dostop EU do trga ZDA ne bo vplival na njihovo zmožnost dobave na domačem trgu (trgu Unije).

(47)

Oktobra 2021 so se ZDA odločile, da bodo za uvoz iz EU v okviru ukrepa iz člena 232 uvedle sistem tarifnih kvot. EU bi v okviru te nove ureditve lahko izvažala brez dajatev do določene ravni (na podlagi preteklega obsega izvoza) (23), 25-odstotna dajatev pa bi se začela uporabljati šele, ko bi bila ta raven izčrpana. Namen tega ukrepa je bil izboljšati položaj izvoznikov EU na trgu ZDA, za katere je do tedaj veljala 25-odstotna dajatev za vsako izvoženo tono. Ta novi sistem se uporablja od 1. januarja 2022.

(48)

Nekaj zainteresiranih strani je navedlo, da bi proizvajalci EU, ker so cene v ZDA običajno višje od cen v Uniji, raje izvažali v ZDA v škodo domače prodaje, s čimer bi obstajalo tveganje za pomanjkanje na trgu Unije v nekaterih kategorijah.

(49)

Komisija je iz več razlogov menila, da bi bilo treba te trditve zavrniti. Prvič, pojem preusmeritve trgovine na trg Unije ne more zajemati omejitve izvoza v ZDA s strani same industrije EU. Povedano drugače, industriji Unije nikoli ne more groziti preusmeritev trgovine lastne prodaje. To nasprotuje logiki preusmeritve trgovine. Zato je dejstvo, da lahko EU izboljša svojo prisotnost na trgu ZDA, nevtralno v zvezi s tveganjem za preusmeritev trgovine iz držav izvoznic na trg Unije.

(50)

Drugič, trditve, da bi industrija Unije izkoristila svoje tarifne kvote na račun (zlasti ali celo izključno) domače prodaje, niso podprte z dokazi. V teh trditvah se ni upoštevalo, da bi industrija Unije lahko tudi teoretično povečala obseg svoje proizvodnje (24), s čimer ne bi žrtvovala domače prodaje in bi z večjim izvozom v ZDA ustvarila dodatne prihodke, poleg tega bi lahko količine v ZDA preusmerila iz izvoza na druge trge, ki so morda iz več razlogov manj privlačni, tudi zaradi ravni cen (25).

(51)

Ne glede na vse te teoretične možnosti se je dejansko pokazalo, da EU v prvem četrtletju od začetka veljavnosti sistema tarifnih kvot še zdaleč ni izkoristila svojih kvot. V prvem četrtletju je dejansko uporabila le približno 42 % kvote (26).

(52)

Zato sta se ključna domneva nekaterih zainteresiranih strani in predpostavka njihove argumentacije, in sicer da bi lahko proizvajalci izvozniki EU uporabili vse svoje kvote v ZDA, takoj izkazali za napačni.

(53)

Komisija je sklenila, da dejstvo, da za EU velja sistem tarifnih kvot na podlagi ukrepov iz člena 232 zakona ZDA, ne vpliva na delovanje zaščitnega ukrepa v zvezi s tveganjem za preusmeritev trgovine. Prav tako nobena stran nikakor ni dokazala, da bi izvoz na podlagi ureditve tarifne kvote iz člena 232 kot tak povzročil tveganje pomanjkanja dobave na trgu Unije.

(54)

V zvezi s trditvami glede sprememb člena 232 zakona ZDA v razmerju do drugih tretjih držav so podatki, ki jih je imela Komisija na voljo, pokazali, da so bile uvedene naslednje spremembe ukrepa iz člena 232 zakona ZDA:

(55)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo te prilagoditve členu 232 zakona ZDA na splošno majhen vpliv na delovanje in utemeljitev našega zaščitnega ukrepa iz več razlogov. Prvič, za ustrezno razumevanje teh sprememb je treba navesti, da večina navedenih držav trenutno skoraj ne izvaža jekla v Unijo (če sploh) (27), poleg tega pa tudi niso pretekle dobaviteljice (28). Kar zadeva nekaj držav s pomembnejšimi količinami izvoza v Unijo, tj. Združeno kraljestvo, Japonska in Koreja, za te tri države še vedno velja ukrep iz člena 232 zakona ZDA, torej da ne morejo izvažati na trg ZDA brez dajatev. Koreja lahko tako izvaža le na podlagi kvote (količinska omejitev), brez možnosti izvoza nad določeno količino, za Združeno kraljestvo in Japonsko pa velja tarifna kvota, izven katere se uporablja 25-odstotna dajatev. Poleg tega vzpostavljena tarifna kvota še ne pomeni nujno, da bodo te države lahko učinkovito uporabile količine, ki so ji dodeljene, kot to kaže primer tarifne kvote, dodeljene EU. Nazadnje, za večino držav porekla, ki predstavljajo večino uvoza v Unijo, še vedno velja 25-odstotna dajatev za izvoz v ZDA.

(56)

V zvezi s tem tveganje za preusmeritev trgovine izhaja zlasti iz glavnih držav dobaviteljic jekla v Unijo, ki imajo (v nekaterih primerih precej velike) neizkoriščene zmogljivosti in so zato zmožne hitro povečati (29) svojo prisotnost na trgu Unije (30), ki je, kot so pokazale prejšnje preiskave, v smislu cen in velikosti privlačen trg (31).

(57)

Poleg tega strani v svojih stališčih niso dokazale (niti omenile), kako so se ugotovitve Komisije v prejšnjih preiskavah (32) pomembneje spremenile. Zlasti med drugim svetovna presežna zmogljivost v jeklarskem sektorju, ki še vedno vztraja (33), znatno zmanjšanje uvoza na trg ZDA v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepa iz člena 232 zakona ZDA (34) ali pomanjkanje nadomestnih trgov za izgubljene količine (35).

(58)

Vsekakor bi izboljšanje dostopa do trga ZDA iz nekaterih tretjih držav iz uvodne izjave (54) ostalim državam kvečjemu še bolj otežilo izvoz na trg ZDA, saj so zaradi obveznosti plačila 25-odstotne dajatve v primerljivo slabšem konkurenčnem položaju. Dejansko je bila hitrost zmanjševanja uvoza iz držav, za katere ni veljal prednostni dostop na podlagi ukrepa iz člena 232 zakona ZDA, znatno višja od povprečja (36). Zato bi lahko prilagoditve ukrepu ZDA še nadalje povečale verjetnost preusmeritve trgovine iz tistih tretjih držav, ki niso upravičene do kakršne koli prednostne obravnave na podlagi ukrepa iz člena 232, pri čemer za nekatere od njih velja, da so države, za katere obstaja večja verjetnost, da bodo povzročile povečanje uvoza na trg Unije.

(59)

Iz razlogov, navedenih v tem pododdelku, je Komisija sklenila, da spremembe ukrepa iz člena 232 zakona ZDA ne vplivajo na delovanje zaščitnega ukrepa EU za jeklo ter ne spreminjajo podlage, na kateri temelji njena ocena v zvezi s tveganjem za preusmeritev trgovine.

(60)

Zainteresirane strani so poleg vprašanj, obravnavanih v oddelku 3, navedle še druge trditve, ki so obravnavane v tem oddelku.

(61)

Med preiskavo in po zaključku pisne faze postopka se je več zainteresiranih strani samovoljno obrnilo na Komisijo in navedlo, da bi bilo treba zaščitni ukrep odpraviti ali začasno prekiniti zaradi zvišanja cen jekla v Uniji. Te strani so navedle, da bi se z odpravo ali začasno prekinitvijo zaščitnega ukrepa cene jekla znižale.

(62)

Predvsem v obseg pregleda ni bila vključena morebitna odprava ali začasna prekinitev ukrepa. Zato vrsta zbranih dokazov in analiza, izvedena med preiskavo, nista bili taki, kot bi morali biti za morebitno odpravo zaščitnega ukrepa. Odprava zaščitnega ukrepa torej ni bila del tega pregleda.

(63)

Komisija je kljub temu in zaradi izčrpnosti menila, da je primerno te navedbe postaviti v okvir in v tej uredbi zagotoviti analizo dejstev glede na nedavni razvoj trga. V zvezi s tem je ugotovila, da so se cene jekla v Uniji v prvih mesecih leta 2022 zviševale in najvišjo vrednost dosegle tik po neizzvani in neupravičeni vojaški agresiji Rusije na Ukrajino ter da se stalno znižujejo (21-odstotno znižanje v primerjavi z najvišjo vrednostjo, doseženo leta 2022 (37)) od konca aprila 2022 (38).

(64)

To gibanje cen je potekalo ob splošni inflaciji, ki je vplivala tudi na surovine in energijo za proizvodnjo jekla. Svetovno jeklarsko združenje je v svojih kratkoročnih obetih (39) za leti 2022 in 2023 navedlo, da bo neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije na Ukrajino povzročila še večji inflacijski pritisk, in sicer, po eni strani, zaradi višjih cen energije in surovin za proizvodnjo jekla ter, po drugi strani, zaradi stalnih motenj v dobavni verigi. To so dodatno potrdile najnovejše razpoložljive informacije o gibanju cen surovin za proizvodnjo jekla (vključno z energijo) iz virov, kot so OECD (40), Svetovna banka (41) in S&P Platts (42), ki kažejo zvišanje cen in splošno zviševanje z ravnmi, ki so znatno višje kot v prejšnjih obdobjih.

(65)

Tudi v statistični oceni Komisije (43) je bilo potrjeno, da je gibanje cen na glavnih trgih jekla po vsem svetu izkazalo podobno gibanje kot v Uniji, torej je bilo gibanje cene, opaženo na trgu Unije, povsem skladno z gibanjem, ki je prevladovalo na glavnih trgih po svetu. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da zaščitni ukrep nikakor ni mogel biti vzrok za gibanje cen v Uniji.

(66)

Nekatere zainteresirane strani so navedle, da je na trgu Unije pomanjkanje jekla in da zaščitni ukrep za jeklo pomanjkanje še poslabšuje, saj so določene kvote izčrpane. Zato so ob višjih cenah jekla navedle, da bi bilo treba ukrep začasno prekiniti ali odpraviti.

(67)

Komisija je upoštevala, da je uporaba tarifne kvote v prvih treh četrtletjih četrtega leta ukrepa (od 1. julija 2021 do 31. marca 2022) znašala 77 %, tj. več kot 5,6 milijona ton kvote je ostalo neporabljenih, kot prikazuje spodnja preglednica. To kaže, da bi uporabniki Unije v vsakem obdobju lahko še bolj povečali uvoz jekla brez dajatev. Čeprav to sicer ne pomeni, da pri uporabi kvote v določenih kategorijah v primerjavi z drugimi morda ni bilo več napetosti, pa je bila za večino kategorij izdelkov v vsakem četrtletju na voljo dajatev prosta kvota.

Preglednica 1.

Gibanje uporabe tarifne kvote v prvih treh četrtletjih četrtega leta  (44)

(68)

Komisija je ugotovila tudi, da je bila raven uvoza leta 2021 zelo blizu najvišji stopnji uvoza, doseženi leta 2018 (45). Poleg tega je bila (46)v kratkoročnih obetih Svetovnega jeklarskega združenja za leti 2022 in 2023 poudarjena negotovost v gospodarskih obetih. Obeti na trgu jekla za leto 2022 so bili slabši zlasti zaradi vojne, povpraševanje po jeklu pa se bo po pričakovanjih povečalo za 0,4 % leta 2022 in za 2,2 % leta 2023.

(69)

Komisija je na podlagi navedenega in ob upoštevanju, da se bo raven kvot, kot je pojasnjeno v oddelku 3.4, 1. julija 2022 še dodatno povečala za 4 %, menila, da bi se morali vsi domnevni pritiski v določenih segmentih trga vsekakor zmanjšati, učinkovitost ukrepa pa bi se morala ohraniti.

(70)

Nekatere zainteresirane strani so navedle, da prepoved uvoza iz Rusije in Belorusije močno vpliva na njihovo zmožnost uvoza ter da bi morala Komisija zaradi tega odpraviti ukrep.

(71)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je nestabilnost, ki je posledica neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije na Ukrajino ter posledičnih sankcij za jeklo, ki jih je uvedla EU, neizogiben dejavnik na trgu, ki se mu morajo vse zainteresirane strani postopoma prilagoditi.

(72)

Komisija je kljub temu takoj ukrepala v okviru zaščitnega ukrepa, da bi čim bolj zmanjšala postransko škodo, ki je posledica prepovedi uvoza, in od aprila 2022 učinkovito prerazporeja kvote. Ta prilagoditev ukrepu bo večinoma olajšala motnje za nekatere uporabnike zaradi prepovedi uvoza iz Rusije in Belorusije, saj jim bo omogočila dostop do količin brez dajatev iz drugih držav porekla. Vendar bodo uporabniki Unije neizogibno potrebovali nekaj časa, da se prilagodijo tem razmeram in začnejo uporabljati dobavitelje iz druge države porekla (47). Zlasti je Komisija upoštevala, da bodo morali v določenih primerih nekateri uporabniki skoraj v celoti zamenjati dobavitelje, saj so bili zelo odvisni od uvoza jekla iz Rusije in/ali Belorusije. Vendar zgolj zaradi obstoja teh sankcij na področju jekla ni mogoče dvomiti o veljavnosti ali nujnosti zaščitnega ukrepa.

(73)

Nekatere zainteresirane strani so zahtevale, naj Komisija prerazporedi kvote za posamezne države, dodeljene Ukrajini, ker Ukrajina zaradi neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije nanjo v Unijo ne bo mogla izvažati pomembnih količin. Nekaj teh strani je predlagalo, naj Komisija uporabi enak pristop, kot ga uporablja za prerazporeditev kvot iz Rusije in Belorusije.

(74)

Analiza Komisije o uporabi kvot Ukrajine pred začasno prekinitvijo uredbe o zaščitnih ukrepih, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 9, je pokazala, da je Ukrajina v večini kategorij izdelkov, kjer je imela kvoto za posamezno državo, še naprej uporabljala kvote. Za kategorije, za katere ni beležila izvoza, je Komisija globalizirala kvote iz vseh drugih držav porekla, za katere je veljal ukrep v vsaki kategoriji izdelka, kot je pojasnjeno v oddelku 3.1.1. Komisija je opozorila, da kvote, ki bi pripadale Ukrajini, če ne bi bilo začasne prekinitve, ne bi bile na voljo, dokler velja začasna prekinitev ukrepa v razmerju do te države.

(75)

Več zainteresiranih strani je predložilo zahteve glede posameznih kategorij izdelkov (kategorije so se razlikovale glede na stran, ki je predložila zahtevo). Te zahteve so vključevale izključitev določene kategorije izdelka iz ukrepa, različno obravnavo določene države porekla znotraj določene kategorije izdelka in uporabo različnih ravni liberalizacije, odvisno od kategorije izdelka.

(76)

Kot je Komisija pojasnila v prejšnjih uredbah, področje uporabe ukrepa zadeva en sam izdelek, in sicer nekatere izdelke iz jekla. Tako kategorij izdelkov, ki zajemajo zadevni izdelek, ne more obravnavati, kot da so kot take same zadevni izdelek. Komisija je, pri upravljanju nasploh in upravljanju kvot ter kadar je bilo to v interesu Unije, prilagodila ukrep, da bi zagotovila izpolnitev ciljev zaščitnega ukrepa. Vendar ne more spremeniti osnovne strukture ukrepa, na primer opredelitve obsega izdelka, da bi ustregla zahtevam zainteresiranih strani, kar bi privedlo do diskriminatorne obravnave v razmerju do drugih kategorij izdelkov in zainteresiranih strani ter, kar je še pomembnejše, ne bi bilo skladno z zasnovo ukrepa in obsegom izdelka, opredeljenim v dokončni uredbi.

(77)

Nekatere zainteresirane strani so navedle, da je Komisija odpravila zaščitni ukrep za tiste kategorije izdelkov, za katere veljajo protidampinške in/ali izravnalne dajatve, saj bi te po njihovih navedbah industriji Unije dale dovolj zaščite.

(78)

Komisija je opozorila, da se utemeljitev in namen zaščitnega instrumenta ter utemeljitev in namen drugih instrumentov trgovinske zaščite razlikujejo, saj se ne nanašajo na iste težave. Medtem ko so zaščitni ukrepi namenjeni večjemu uvozu, ki je posledica nepredvidenih dogodkov, so protidampinški in izravnalni instrumenti namenjeni nepoštenim trgovinskim praksam. Upoštevati je mogoče razmere, ko država izvaja damping v določeni kategoriji izdelkov v določenem trenutku, pozneje pa kljub temu pride do povečanja uvoza zaradi nepredvidenih dogodkov iz kombinacije držav porekla. Poleg tega se področje uporabe obeh instrumentov z vidika zajetih držav porekla običajno močno razlikuje, kot se razlikujejo tudi vrste izvedenih preiskav, vključno s postopkovnimi pravili. Hkratna uporaba obeh instrumentov za določeno kategorijo izdelkov je torej popolnoma združljiva v skladu s pravili STO in EU (48).

(79)

Nekatere zainteresirane strani so navedle, da bi bilo treba kvote, dodeljene Združenemu kraljestvu, povečati, da bi se upoštevala pretekla trgovina med Veliko Britanijo in Severno Irsko.

(80)

V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je Protokol o Irski/Severni Irski (v nadaljnjem besedilu: Protokol) (49) ustrezni pravni akt, ki ureja status Severne Irske v razmerju do pravil trgovanja in carinskih pravil EU. Zato in v skladu z določbami Protokola se prodaja jekla v Severno Irsko (ne glede na to, ali iz Velike Britanije ali iz katere koli druge tretje države) ni štela za pretekli uvoz v Unijo in torej ni bila del izračuna kvote (50). S tem pristopom se je zagotovilo, da izvedbena zakonodaja EU na področju zaščitnih ukrepov ostaja povsem skladna s Protokolom. Zato je bila ta zahteva zavrnjena.

(81)

Nekatere strani so opozorile na možne primere izogibanja ukrepu. Zlasti so nekatere strani opozorile na domnevno izogibanje Rusije v kategorijah 12 in 13 ter na splošno v kategoriji 28.

(82)

V zvezi s tem Komisija poudarja, da za Rusijo trenutno velja prepoved uvoza. Zato vsak poskus izogibanja veljavnim ukrepom spremljajo EU in nacionalni carinski organi.

(83)

Nazadnje, Komisija poudarja, da je sedanji pregled v zvezi s spremembo veljavnega zaščitnega ukrepa skladen tudi z obveznostmi, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, podpisanih z nekaterimi tretjimi državami.

(84)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za zaščitne ukrepe, ustanovljenega na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2015/478 oziroma člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755 –