1.

Ali je treba člen 124(d) v povezavi s členom 128(1) Uredbe 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta EU z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (1) razumeti tako, da lahko izraz „nasprotna tožba za ugotovitev ničnosti“ iz teh določb lahko pomeni zahtevo za ugotovitev ničnosti le v obsegu, ki se nanaša na zahtevek tožeče stranke zaradi kršitve blagovne znamke EU, na podlagi česar nacionalno sodišče nasprotne tožbe za ugotovitev ničnosti ne more obravnavati v večjem obsegu od tistega, ki se nanaša na zahtevek tožeče stranke zaradi kršitve?

2.

Ali je treba člen 129(3) Uredbe 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije razumeti tako, da se navedena določba – s sklicevanjem na „procesna pravila, ki se uporabljajo za enako vrsto postopkov v zvezi z nacionalno blagovno znamko“ – nanaša na nacionalna procesna pravila, ki bi se uporabljala v konkretnem postopku za ugotavljanje kršitev blagovne znamke EU (in v nasprotni tožbi za ugotovitev ničnosti), ali se na splošno nanaša na nacionalna procesna pravila, ki obstajajo v pravnem redu države članice – kar je pomembno, če na dan začetka konkretnega postopka za ugotavljanje kršitev blagovne znamke EU v pravnem redu države članice ni bilo procesnih pravil za nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti v zvezi z nacionalnimi blagovnimi znamkami?