23.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/140

(1)

Člen 4(2) in člen 16(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (2) določata, da se nobeno gensko spremenjeno živilo ali krma ne sme dati na trg Unije, razen če to ni zajeto v odobritvi, izdani v skladu z navedeno uredbo. Člen 4(3) in člen 16(3) iste uredbe določata, da se za nobeno gensko spremenjeno živilo in krmo ne izda odobritev, razen če je bilo ustrezno in zadovoljivo dokazano, da nima škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, da ne zavaja potrošnika ali uporabnika in da se ne razlikuje od živila ali krme, ki naj bi ju nadomestilo, v takem obsegu, da bi bila njegova običajna poraba glede hranilne vrednosti neugodna za ljudi ali živali.

(2)

V Združenem kraljestvu, Franciji in Nemčiji so bili septembra 2006 odkriti riževi proizvodi s poreklom ali poslani iz Kitajske, ki so bili onesnaženi z nedovoljenim gensko spremenjenim rižem Bt 63, o čemer je bil obveščen sistem hitrega obveščanja za živilo in krmo (RASFF). Kljub ukrepom, ki so jih napovedali kitajski organi, da bodo nadzorovali navzočnost tega nedovoljenega gensko spremenjenega organizma, je bilo nato sporočenih še nekaj obvestil o navzočnosti nedovoljenega gensko spremenjenega riža Bt 63.

(3)

Ob upoštevanju nenehnih opozoril in ob pomanjkanju zadostnih jamstev kitajskih pristojnih organov, da v proizvodih s poreklom ali poslanih iz Kitajske, ni nedovoljenega gensko spremenjenega riža Bt 63, je bila sprejeta Odločba Komisije 2008/289/ES (3), ki je uvedla izredne ukrepe glede nedovoljenega gensko spremenjenega organizma Bt 63 v riževih proizvodih. Navedena odločba je zahtevala, da nosilci dejavnosti pred dajanjem na trg predložijo pristojnim organom v ustrezni državi članici poročilo o analizi, ki dokazuje, da pošiljka riževih proizvodov ni onesnažena z gensko spremenjenim rižem Bt 63. Poleg tega je navedena odločba zahtevala, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno z naključnim vzorčenjem in analizo, ki ju opravijo z uporabo posebne metode, opisane v odločbi, proizvodov, ki so predloženi za uvoz ali so že na trgu.

(4)

Marca 2010 je Nemčija obvestila RASFF o navzočnosti novih sort riža z nedovoljenimi genskimi elementi, ki kodirajo odpornost na škodljivce s podobnimi značilnostmi kot GSO Kefeng 6. Pozneje je bilo sporočenih še nekaj dodatnih podobnih opozoril, ki so poleg organizma Kefeng 6, navajala tudi navzočnost druge vrste riža, odporne na škodljivce, ki vsebuje podobne genske elemente kot GSO Kemingdao 1 (KMD1). Kefeng 6 in KMD1 nista dovoljena ne v Uniji ne na Kitajskem.

(5)

Vsa obvestila RASFF so bila sporočena pristojnim kitajskim organom, poleg tega pa je Komisija junija 2010 in februarja 2011 pisala organom in zahtevala ukrepanje za obravnavo naraščajočega števila opozoril.

(6)

Urad za prehrano in veterinarstvo je oktobra 2008 opravil inšpekcijski pregled na Kitajskem s ciljem, da oceni izvajanje Odločbe 2008/289/ES, ki mu je marca 2011 sledila druga misija. Sklepi iz leta 2008 in začetne ugotovitve misije 2011 navajajo negotovost glede stopnje, vrste in števila gensko spremenjenih sort riža, ki so morda onesnažile riževe proizvode s poreklom ali poslane iz Kitajske, in da je zato veliko tveganje za nadaljnje vnose nedovoljenih GSO v take riževe proizvode.

(7)

Glede na ugotovitve iz leta 2008 in misije Urada za prehrano in veterinarstvo v letu 2011 ter številna obvestila RASFF o primerih nedovoljenega gensko spremenjenega riža, je treba ustrezno okrepiti ukrepe iz Odločbe 2008/289/ES, da se prepreči dajanje katerega koli onesnaženega proizvoda na trg Unije. Zato je treba Odločbo 2008/289/ES nadomestiti s tem sklepom.

(8)

Ob upoštevanju dejstva, da v Uniji ni dovoljen noben gensko spremenjen rižev proizvod, je primerno razširiti področje uporabe ukrepov iz Odločbe 2008/289/ES, ki je omejeno na gensko spremenjeni riž Bt 63, in ga razširiti na vse gensko spremenjene organizme, odkrite v riževih proizvodih s poreklom ali poslanih iz Kitajske. Ohraniti je treba obveznost, ki jo je uvedla Odločba 2008/289/ES, da se predloži analitično poročilo o vzorčenju in analizi, ki dokazuje, da ni primerov gensko spremenjenega riža. Vendar pa je primerno okrepiti nadzor držav članic z večjo pogostostjo vzorčenja in analiz, ki jih je treba opraviti za 100 % vseh pošiljk riževih proizvodov s poreklom iz Kitajske, in uvesti obveznost za nosilce živilske dejavnosti in poslovanja s krmo, da predhodno napovejo predvideni datum, čas in kraj dejanskega prihoda pošiljke.

(9)

Metodologije vzorčenja so ključne za doseganje reprezentativnih in primerljivih rezultatov, zato je primerno opredeliti skupni protokol za vzorčenje in analizo, namenjen nadzoru odsotnosti gensko spremenjenega riža v uvozu s poreklom iz Kitajske. Načela za zanesljive postopke vzorčenja kmetijskih proizvodov v razsutem stanju so določena v Priporočilu Komisije 2004/787/ES z dne 4. oktobra 2004 o tehničnih navodilih za vzorčenje in odkrivanje gensko spremenjenih organizmov in materialov, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, v obliki proizvodov ali vsebovanih v proizvodih v okviru Uredbe (ES) št. 1830/2003 (4) in za predpakirana živila v CEN/TS 15568 ali enakovrednem standardu. V zvezi s krmo se uporabljajo načela, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 z dne 27. januarja 2009 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor krme (5).

(10)

Zaradi številnih morebitnih primerov gensko spremenjenega riža, pomanjkanja preverjenih metod odkrivanja in kontrolnih vzorcev ustrezne kakovosti in količine ter zato, da bi se olajšal nadzor, je primerno, da se metode vzorčenja in analize, določene v Odločbi 2008/289/ES, nadomestijo z analitičnimi presejalnimi metodami, ki so določene v Prilogi II.

(11)

Nove predlagane presejalne metode za analizo morajo temeljiti na Priporočilu 2004/787/ES. To priporočilo upošteva predvsem dejstvo, da so zdaj razpoložljive metode kakovostne, in mora obravnavati odkrivanje nedovoljenega gensko spremenjenega organizma, za katerega ni tolerančnega praga za vzorčenje in analizo.

(12)

Evropski referenčni laboratorij za gensko spremenjena živila in krmo (EU-RL GMFF) v okviru Skupnega raziskovalnega središča (JRC) je preveril in potrdil primernost predlaganih presejalnih metod za odkrivanje gensko spremenjenega riža.

(13)

Pri dejavnostih vzorčenja in odkrivanja, ki so potrebne za preprečevanje, da bi bili proizvodi, ki vsebujejo primere nedovoljenega riža, dani na trg, morajo nosilci dejavnosti in uradne službe uporabljati metode vzorčenja in analize iz Priloge II. Zlasti je treba upoštevati navodila EU-RL GMFF o uporabi teh metod.

(14)

Riževi proizvodi, navedeni v Prilogi I, s poreklom ali poslani iz Kitajske, se sprostijo v prosti promet samo, če jim je priloženo poročilo o analizi in zdravstveno spričevalo, ki ga izda Inšpektorat za nadzor ob vstopu in izstopu ter karantenski center Ljudske Republike Kitajske (AQSIQ) v skladu z vzorci iz Prilog III in IV k temu sklepu.

(15)

Da bi se nadzorni ukrepi lahko stalno ocenjevali, je primerno, da se uvede obveznost držav članic, da redno poročajo Komisiji o uradnem nadzoru pošiljk riževih proizvodov s poreklom ali poslanih iz Kitajske.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa morajo biti sorazmerni s trgovino in je ne smejo omejevati bolj, kot je treba, zato morajo zajeti samo proizvode s poreklom ali poslane iz Kitajske, ki se štejejo za verjetno onesnažene s primeri nedovoljenega gensko spremenjenega riža. Glede na vrsto različnih proizvodov, ki bi bili lahko onesnaženi s takimi primeri nedovoljenega gensko spremenjenega riža, se zdi primerna usmeritev na vsa živila in krmo, ki imajo kot sestavino naveden riž. Nekateri proizvodi lahko vsebujejo riž, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, ali pa ne. Zato se zdi primerno nosilcem dejavnosti dovoliti, da izdajo preprosto izjavo, kadar proizvod ne vsebuje riža, ni iz njega sestavljen ali proizveden, da se tako izognejo obvezni analizi in potrjevanju.

(17)

Položaj glede možnega onesnaženja riževih proizvodov z nedovoljenimi vrstami gensko spremenjenega riža je treba ponovno pregledati v šestih mesecih, da se oceni, ali so ukrepi iz tega sklepa še vedno potrebni.

(18)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

število pošiljk, vzorčenih za analizo;

(b)

rezultate pregledov iz člena 5;

(c)

število pošiljk, ki so bile zavrnjene, ker je manjkalo zdravstveno spričevalo ali poročilo o analizi.