Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32010R1242

    Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1242/2010 z dne 20. decembra 2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009

    UL L 338, 22.12.2010, p. 10–21 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 23/12/2013

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2010/1242/oj

    22.12.2010   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 338/10


    IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1242/2010

    z dne 20. decembra 2010

    o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009

    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 9(4) in člena 11(2) in (5) Uredbe,

    ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,

    ob upoštevanju naslednjega:

    A.   POSTOPEK

    1.   Veljavni ukrepi

    (1)

    Z Uredbo (ES) št. 1312/98 z dne 24. junija 1998 (2) je Svet po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) uvedel dokončne protidampinške dajatve („prvotni ukrepi“) na uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken s poreklom iz Indije. Uvedene stopnje dajatve so znašale 53 % za enega indijskega proizvajalca izvoznika in 82 % za ves preostali uvoz s poreklom iz Indije („zadevna država“).

    (2)

    Po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („prejšnji pregled zaradi izteka ukrepov“) je Svet ohranil te ukrepe z Uredbo (ES) št. 1736/2004 z dne 4. oktobra 2004 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken s poreklom iz Indije (3).

    2.   Zahtevek za pregled

    (3)

    Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je 4. maja 2009 vložil Liaison Committee of EU Twine, Cordage and Netting Industries (Eurocord) („vložnik“) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje vrvi iz sintetičnih vlaken v Uniji.

    (4)

    Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno ponovila.

    (5)

    Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda, zato je 7. oktobra 2009 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

    3.   Preiskava

    3.1   Obdobje preiskave

    (6)

    Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2009 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

    3.2   Strani, ki jih zadeva ta preiskava

    (7)

    Komisija je uradno obvestila znane proizvajalce Unije, izvoznike in proizvajalce izvoznike v zadevni državi, predstavnike zadevne države, uvoznike in združenje uporabnikov, ki jih je preiskava zadevala, o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov.

    (8)

    Zainteresiranim stranem je bila dana možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

    4.   Vzorčenje

    (9)

    Zaradi domnevno velikega števila proizvajalcev Unije in proizvajalcev izvoznikov v Indiji se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v 15 dneh po začetku pregleda javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

    (10)

    Javilo se je pet indijskih proizvajalcev, od katerih sta dva pripadala isti skupini, ter predložilo zahtevane informacije v določenem roku in izrazilo željo po vključitvi v vzorec. Štiri od teh petih družb so proizvajale in izvažale zadevni izdelek na trg Unije med OPP. Peta družba ni izvažala zadevnega izdelka na trg Unije med OPP. Vseh pet družb je bilo obravnavanih kot sodelujoče družbe in so bile obravnavane za vzorčenje. Ravni sodelovanja iz Indije, tj. odstotka izvoza indijskih sodelujočih družb v Unijo v primerjavi s celotnim indijskim izvozom v Unijo, ni bilo mogoče izračunati, saj je bil celoten izvoz v Unijo med OPP, o katerem je poročalo pet sodelujočih družb, znatno večji od obsega, ki ga je zabeležil Eurostat za ves izvoz iz Indije, in sicer iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah od (21) do (23).

    (11)

    Vzorec je bil izbran v dogovoru z indijskimi organi in je vključeval tiste štiri družbe, ki so poročale o izvozu v Unijo. Dve od štirih vzorčenih družb sta bili povezani. Treba je opozoriti, da je v prvotni preiskavi sodeloval le eden proizvajalec izvoznik, za katerega trenutno velja individualna protidampinška dajatev. Treba je tudi opozoriti, da v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa ni sodeloval noben od indijskih proizvajalcev izvoznikov, zato so v skladu z določbami člena 18(1) osnovne uredbe ugotovitve temeljile na razpoložljivih dejstvih.

    (12)

    Osemnajst proizvajalcev Unije (vseh petnajst pritožnikov in trije drugi proizvajalci, ki skupaj pomenijo 78 % celotne proizvodnje Unije) je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, prejetih od sodelujočih proizvajalcev Unije, je Komisija izbrala vzorec petih proizvajalcev Unije, ki pomenijo približno 40 % industrije Unije, kot je opredeljeno v uvodni izjavi (40), in okoli polovico prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev Unije nepovezanim kupcem v Uniji. Vzorec je bil izbran na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in geografske pokritosti proizvajalcev znotraj Unije, ki bi ga v razpoložljivem času bilo razumno mogoče pregledati. Eden od petih vzorčenih proizvajalcev Unije je začel delovati v obravnavanem obdobju, zato njegovi podatki niso bili uporabljeni v analizi gibanj kazalcev škode, da bi se izognili izkrivljanju navedenih gibanj. Kljub temu pa so podatki ostalih štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, uporabljeni v analizi navedenih gibanj, ostali reprezentativni.

    (13)

    Komisija je poslala vprašalnike petim vzorčenim proizvajalcem Unije in štirim vzorčenim indijskim proizvajalcem izvoznikom.

    (14)

    Izpolnjene vprašalnike je poslalo vseh pet vzorčenih proizvajalcev Unije. Eden od štirih vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov je prenehal sodelovati, medtem ko so drugi trije (dva od njih sta povezana) izpolnjene vprašalnike poslali pravočasno. Iz tega razloga je na koncu vzorec indijskih proizvajalcev izvoznikov zajemal tiste tri indijske družbe, ki so odgovorile na vprašalnik.

    5.   Preverjanje prejetih informacij

    (15)

    Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za določitev nadaljevanja ali verjetnosti ponovitve dampinga in škode ter za določitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

    5.1   proizvajalci izvozniki v Indiji:

    Axiom Imex International Ltd., Boisar,

    Tufropes Private Limited, Silvassa,

    India Nets, Indore;

    5.2   proizvajalci Unije

    Cordoaria Oliveira SÁ (Portugalska),

    Eurorope SA (Grčija),

    Lanex A.S. (Češka),

    Lankhorst Euronete Ropes (Portugalska),

    Teufelberger Ges.m.b.H. (Avstrija).

    B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

    1.   Zadevni izdelek

    (16)

    Zadevni izdelek je enak kot pri prvotni preiskavi in je opredeljen, kot sledi: vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli, vključno prepletene ali vpletene, impregnirane, prevlečene, prekrite, obložene z gumo ali plastično maso, iz polietilena ali polipropilena, razen vrvi za povezovanje ali strojno pakiranje, številke več kot 50 000 deciteksov (5 g/m), ter iz drugih sintetičnih vlaken iz najlona ali drugih poliamidov ali iz poliestrov, številke več kot 50 000 deciteksov (5 g/m). Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznake KN 5607 49 11, 5607 49 19, 5607 50 11 in 5607 50 19. Zadevni izdelek se uporablja za široko paleto pomorskih in industrijskih uporab, zlasti na področju pomorskih prevozov (še posebno za priveze) in ribiške industrije.

    (17)

    Ena zainteresirana stran je trdila, da zgoraj navedeni motvozi za privez ne spadajo v opredelitev zadevnega izdelka, ker je treba zaradi spojev, ki so pritrjeni na te motvoze, take izdelke deklarirati kot „izdelke iz motvozov“, ki so uvrščeni pod drugo oznako KN (glej tudi uvodno izjavo (23)). Vendar je treba navesti, da se sklic na motvoze za privez uporablja samo v okviru uporab različnih vrst zadevnega izdelka, ki so vse opredeljene kot vrvi iz sintetičnih vlaken, kot je določeno v uvodni izjavi (16).

    2.   Podobni izdelek

    (18)

    Kot se je izkazalo v prvotni preiskavi in kot potrjuje ta preiskava, zadevni izdelek in vrvi iz sintetičnih vlaken, ki jih proizvajajo in prodajajo indijski proizvajalci izvozniki na domačem trgu, ter vrvi iz sintetičnih vlaken, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije na trgu Unije, so v vseh pogledih enaki ter imajo enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti. Zato se ti izdelki štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

    (19)

    Ena zainteresirana stran je trdila, da izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije, ni mogoče primerjati z zadevnim izdelkom, saj so proizvajalci Unije začeli uporabljati novo vrsto surovin, imenovano Dyneema, ki je veliko dražja od drugih surovin, ker so iz nje izdelani izdelki precej bolj odporni. Vzorčeni indijski proizvajalci dejansko ne uporabljajo te vrste surovine. Vendar pa je treba najprej navesti, da zadevni izdelki pomenijo le majhen del izdelkov, ki jih prodajajo proizvajalci Unije. Čeprav nekateri proizvajalci v Uniji vse pogosteje uporabljajo to vrsto vlakna, pa vrvi iz surovine Dyneema dejansko predstavljajo le majhen del proizvodnje Unije. Medtem ko lahko znatne razlike med stroški surovin (lahko so okrog 25–30-krat dražje) zlasti lahko nekoliko vplivajo na kazalnik škode v zvezi s povprečno prodajno ceno industrije Unije, pa je vpliv vrvi iz surovine Dyneema na celovito oceno še vedno omejen zaradi ogromne količine „standardnih vrvi“, ki se proizvajajo v Uniji. Drugič, vsi izračuni tega pregleda zaradi izteka ukrepov so temeljili na primerjavi ustreznih vrst izdelka, pri kateri so bile upoštevane različne surovine. Zato razlika v različnih vrstah izdelka ne more izkrivljati izračunov. Vsekakor ima izdelek, za katerega se uporablja surovina, kot je na primer Dyneema, še vedno enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti kot zadevni izdelek. Trditev je bila zato zavrnjena.

    C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

    (20)

    V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval ali ponovil zaradi morebitnega prenehanja veljavnosti ukrepov, ki veljajo za Indijo.

    1.   Obseg uvoza

    (21)

    Na podlagi podatkov Eurostata je bil obseg uvoza zadevnega izdelka iz Indije v obravnavanem obdobju zanemarljiv. Med OPP je obseg uvoza iz Indije znašal 31 ton, tj. manj kot 0,1 % potrošnje Unije med OPP.

    (v tonah)

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Indija

    3

    4

    19

    31

    Uvoz zadevnega izdelka iz Indije, vir - Comext

    (22)

    Vendar pa so po preverjenih podatkih tri družbe, vključene v vzorec, v Unijo odpremile veliko večje količine zadevnega izdelka med OPP, kot jih je sporočil Eurostat. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so v prvotni preiskavi uvozniki predložili informacije, ki kažejo na to, da nekaj količin zadevnega izdelka, nabavljenega iz Indije, ni bilo sproščenih v prosti promet na trgu Unije, temveč so bile dane v carinska skladišča in prodane čezoceankam ali naftnim ploščadim. En proizvajalec pritožnik je ta argument ponovil v tej preiskavi. Zaradi pomanjkanja sodelovanja pristaniških trgovcev v preiskavi te trditve ni bilo mogoče preveriti. Vendar pa je bilo na podlagi seznama kupcev, ki so ga predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, jasno, da so bili kupci večinoma ladijski, pomorski in naftni dobavitelji v pristaniščih Unije. Na podlagi zgoraj navedenega se zdi, da je razlika med statističnimi podatki in sporočenimi podatki posledica takih prodaj.

    (23)

    Treba je tudi navesti, da je zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov vključeval trditve glede obstoja praks izogibanja. V zvezi s tem je vložnik navedel, da je nekaj količin vrvi iz sintetičnih vlaken iz Indije v Unijo prišlo pod tarifno številko 5609 (izdelki iz […] vrvi, vrvja, motvozov, konopcev in kablov), ki pa ni predmet ukrepov. Vendar pa nobena informacija iz te preiskave ni podprla tega stališča.

    (24)

    Na podlagi zgoraj navedenega se šteje, da je bilo 31 ton zadevnega izdelka dejansko uvoženih iz Indije na carinsko območje Unije v OPP. V zvezi s preverjenim izvozom treh vzorčenih indijskih proizvajalcev v pristanišča Unije, ki ni bil sproščen v prosti promet na trgu Unije, se ta izvoz šteje za del indijskega izvoza v druge tretje države.

    (25)

    Ker ni bilo velikega obsega uvoza iz Indije v Unijo, tudi ni podlage za reprezentativno analizo verjetnosti nadaljevanja dampinga ali škode. Zaradi omejenega obsega uvoza dejansko ni mogoče sklepati, da je med OPP obstajal škodljiv damping iz Indije. Zato je bila analiza osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga in škode v primeru izteka ukrepov.

    2.   Verjeten razvoj uvoza ob razveljavitvi ukrepov

    2.1   Proizvodna zmogljivost

    (26)

    Preučeno je bilo, ali v zadevni državi obstaja neizkoriščena proizvodna zmogljivost, ki bi ustvarila možnost nadaljevanja dampinškega izvoza v primeru razveljavitve ukrepov.

    (27)

    Ugotovljeno je bilo, da je proizvodna zmogljivost treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov med letom 2007 in OPP strmo narasla, medtem ko se je v istem obdobju izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala. Proste zmogljivosti treh družb so v OPP znašale okoli 75 % potrošnje Unije. To kaže na verjetno povečanje obsega izvoza v Unijo v primeru izteka ukrepov.

    (28)

    V zvezi z drugimi proizvajalci vrvi iz sintetičnih vlaken v Indiji je znano, da je Garware, družba, ki je prenehala sodelovati po fazi vzorčenja, pomembna proizvajalka in ima po navedbah na njeni uradni spletni strani precejšnje proizvodne zmogljivosti. Poleg tega zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov navaja še štiri druge večje indijske proizvajalce. Obstaja tudi več srednje velikih in manjših indijskih proizvajalcev, ki pa imajo predvsem domačo prodajo. Ker ti indijski proizvajalci niso sodelovali, njihova proizvodna zmogljivost ni znana, vendar je mogoče predvidevati, da je trend sodelujočih družb primerljiv in da imajo ti proizvajalci več prostih zmogljivosti.

    (29)

    Po razkritju ugotovitev so vsi vzorčeni indijski proizvajalci spodbijali podatke o njihovih združenih prostih zmogljivostih. Vendar pa so vse navedene podatke pravzaprav sporočile družbe same, preverjeni pa so bili v okviru preiskav na kraju samem v vsaki družbi. Zato so bile te trditve zavrnjene.

    2.2   Obseg prodaje pristaniščem Unije in drugim izvoznim trgom

    (30)

    Obseg izvoza treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v druge tretje države, vključno s prodajo pristaniščem Unije, ki ne vstopi v carinsko območje Unije, je velik in se je v obravnavanem obdobju povečal za okoli 80 %, kar pomeni skoraj polovico celotne prodaje proizvajalcev izvoznikov med OPP.

    (31)

    Dejanski uvoz v Unijo se je po uvedbi prvotnih ukrepov praktično ustavil. Vendar pa je treba navesti, da se je obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev v pristanišča Unije v obravnavanem obdobju močno povečal, in sicer z 61 na 785 ton. Glede na to, da dejanski uvoz v Unijo delno poteka po istih prodajnih poteh kot prodaja izdelkov v pristaniščih Unije, lahko ta vedno večja prisotnost na pragu trga Unije kaže na to, da bi lahko vzorčeni indijski proizvajalci – in morda tudi drugi – ob odsotnosti ukrepov v kratkem začeli prodajati večje količine zadevnega izdelka na trgu Unije.

    (32)

    Glede na zgoraj navedene izvozne usmerjenosti indijskih proizvajalcev in tudi njihovo vedno večjo prisotnost v pristaniščih Unije je mogoče sklepati, da je zelo verjetno, da bi se količine indijskega izvoza v Unijo v primeru izteka ukrepov močno povečale.

    (33)

    Po razkritju ugotovitev pregleda je en indijski proizvajalec navedel, da je indijski izvoz med trgi s potencialom rasti zelo raznolik po vsem svetu, zato se količine izvoza v Unijo ob odsotnosti ukrepov ne bi močno povečale. Priznava se, da je izvoz nekaterih indijskih proizvajalcev morda raznolik na različnih trgih, vendar se to ne more šteti za zadosten razlog za spremembo sklepnih ugotovitev, sprejetih na podlagi navedenih ugotovitev.

    2.3   Razmerje med izvoznimi cenami pri izvozu v tretje države in normalno vrednostjo

    (34)

    Okvirni izračun dampinga je temeljil na preverjeni prodaji treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v pristanišča Unije, ki je kljub temu, da se šteje za del izvoza v druge tretje države, dober pokazatelj možnih cen indijske vrvi iz sintetičnih vlaken v primeru odsotnosti dajatev. Normalne vrednosti so temeljile na domačih cenah na indijskem trgu. Na podlagi teh podatkov je bil damping ugotovljen pri dveh od treh vzorčenih indijskih proizvajalcev. Ugotovljeno je bilo, da so stopnje dampinga v povprečju 10-odstotne in da jih je mogoče označiti za precejšnje, čeprav so veliko nižje od stopenj, ugotovljenih v prvotni preiskavi.

    (35)

    Primerjava cen, ki so jih dosegli trije vzorčeni proizvajalci izvozniki na trgih drugih tretjih držav (razen prodaje v pristaniščih Unije), z njihovimi domačimi cenami je pokazala podoben rezultat, čeprav so bile tako ugotovljene stopnje dampinga nižje.

    (36)

    Po razkritju ugotovitev te preiskave je en indijski proizvajalec trdil, da v zvezi z indijskim uvozom v Unijo damping ni bil ugotovljen. Vendar prav tako ni bilo nobenega dejanskega uvoza. Poleg tega je bil ugotovljen damping pri prodaji v pristanišča Unije in prodaji v druge tretje države. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

    (37)

    Druga zainteresirana stran je trdila, da se stopnje dampinga, ugotovljene v tem pregledu, glede na znatne razlike v stroških dela med Unijo in Azijo ne morejo šteti za znatne v primerjavi z obstoječimi stopnjami dajatev. Vendar je treba navesti, da stroški dela v Uniji niso pomembni za izračun stopnje dampinga.

    3.   Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga

    (38)

    Na podlagi zgornje analize se sklene, da imajo proizvajalci izvozniki velik proizvodni potencial za ponovni začetek izvoza v Unijo v primeru izteka ukrepov. V zvezi s cenami je bilo ugotovljeno, da sta dva vzorčena proizvajalca prodajala v druge tretje države po dampinških cenah. Ob upoštevanju družbe Garware, ki je prenehala sodelovati, poleg tega obstaja pet drugih večjih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v pritožbi, za katere je na podlagi razpoložljivih informacij mogoče domnevati, da sledijo trendu družb, za katere je bilo ugotovljeno, da prodajajo po dampinških cenah drugim tretjim državam.

    (39)

    Navedba, da indijski proizvajalci izvozniki ohranjajo strateški interes na trgu Unije, kar dokazuje vedno večji obseg izvoza v pristanišča Unije, in veliko razpoložljivih prostih zmogljivosti, kaže na to, da je zelo verjetno, da bodo indijski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov ponovno začeli izvažati v Unijo velike količine izdelka. Ob upoštevanju cenovnega obnašanja indijskih izvoznikov na trgih tretjih držav je zelo verjetno, da bi ponoven izvoz potekal po dampinških cenah. Zato se sklene, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga.

    D.   OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE

    (40)

    Proizvajalci Unije, ki pomenijo celotno proizvodnjo Unije, predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Proizvajalcev Unije je okoli 40.

    (41)

    Petnajst proizvajalcev Unije, v imenu katerih je združenje pritožnikov vložilo zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov, in trije drugi proizvajalci Unije so predložili informacije za izbor vzorca, zahtevanega v obvestilu o začetku. Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), je bil vzorec petih proizvajalcev, ki predstavljajo približno 40 % industrije Unije, podrobno preiskan. V vzorec so bile vključene naslednje družbe:

    Cordoaria Oliveira SÁ (Portugalska),

    Eurorope SA (Grčija),

    Lanex A.S. (Češka),

    Lankhorst Euronete Ropes (Portugalska),

    Teufelberger Ges.m.b.H. (Avstrija).

    (42)

    Kot je že navedeno v uvodni izjavi (12), je osemnajst sodelujočih proizvajalcev Unije predstavljalo 78 % celotne proizvodnje Unije med OPP.

    E.   RAZMERE NA TRGU UNIJE

    1.   Potrošnja na trgu Unije

    (43)

    Potrošnja vrvi iz sintetičnih vlaken v Uniji je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije (vključno s prodajo nesodelujočih proizvajalcev Unije, kot jo ocenjuje združenje pritožnikov) in vsega uvoza v Unijo na podlagi podatkov Eurostata.

    (44)

    Na podlagi navedenega je mogoče ugotoviti, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja Unije zmanjšala za 7 %. Po 16-odstotnem porastu med letoma 2006 in 2007 je potrošnja med letom 2007 in OPP upadla za 20 %.

     

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Skupna potrošnja Unije (v tonah)

    34 318

    39 816

    36 777

    31 944

    Indeks (2006 = 100)

    100

    116

    107

    93

    Vir: preiskava (vzorčeni proizvajalci Unije), pritožnik (nevzorčeni proizvajalci Unije), Eurostat (uvoz)

    2.   Uvoz iz Indije

    (45)

    Kot je navedeno v uvodni izjavi (21), je bil dejanski uvoz iz Indije v Unijo v obravnavanem obdobju zanemarljiv zaradi veljavnih učinkovitih protidampinških ukrepov.

    (46)

    Vendar pa, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (22), je indijskih proizvajalcev na pragu trga Unije vedno več, saj izvoz v pristanišča Unije ni predmet carinjenja in je zato prost zadevnih protidampinških dajatev.

    3.   Cene in obseg izvoza iz Indije v druge tretje države

    (47)

    Ker je bil dejanski izvoz iz Indije v Unijo zanemarljiv, je bila izvedena primerjava cen izvoza iz Indije v druge tretje države (vključno z izvozom, prodanim pristaniščem Unije, za katerega ne veljajo protidampinške dajatve) in cen prodaje vzorčenih proizvajalcev industrije Unije v Uniji.

    (48)

    Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je bil izvoz iz Indije v druge tretje države izveden po prodajnih cenah, ki so bile znatno nižje od cen industrije Unije. Tako ugotovljena razlika v ceni je dosegla raven 46 % in je v povprečju znašala 18 %.

    (49)

    Vrednost izvoza iz Indije v druge tretje države se je v obravnavanem obdobju povečala za več kot 30 %. Takšna prodaja je pomenila skoraj polovico skupnega prometa vzorčenih indijskih proizvajalcev izvoznikov v OPP.

    4.   Uvoz iz drugih držav

    (50)

    Kljub 7-odstotnemu zmanjšanju potrošnje na trgu Unije se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju povečal za 18 %. Zato se je tržni delež tega uvoza povečal s 17 % na 22 %.

    (51)

    Treba je navesti, da se je uvoz iz Ljudske republike Kitajske (LRK) v obravnavanem obdobju povečal za 46 %, kar pomeni tržni delež v višini 8,6 % (s 5,5 % v letu 2006). Čeprav natančne primerjave ni mogoče izvesti zaradi splošne narave podatkov Eurostata, ki niso podrobno razčlenjeni po vrsti izdelka, se zdi, da je povprečna cena kitajskega uvoza v Unijo znatno višja od povprečne cene indijskega izvoza. Poleg tega se zdi povprečna cena kitajskega izvoza v skladu s cenami industrije Unije.

    (52)

    Tržni delež uvoza iz Republike Koreje (Koreja) v Unijo je bil v obravnavanem obdobju nespremenljiv, in sicer okoli 3 %. Poleg tega se je skladno z vedno manjšo potrošnjo obseg tega uvoza zmanjšal za 6 %.

    (53)

    Uvoz iz vseh drugih tretjih držav je v OPP predstavljal manj kot 2-odstotni tržni delež na trgu vrvi iz sintetičnih vlaken v Uniji.

    5.   Gospodarski položaj industrije Unije

    5.1   Uvodne opombe

    (54)

    Analizirani so bili vsi kazalci škode iz člena 3(5) osnovne uredbe. Kazalci v zvezi z obsegom prodaje in tržnim deležem proizvajalcev Unije so bili analizirani na podlagi podatkov, zbranih za vse proizvajalce Unije, tj. za industrijo Unije. Preiskava vseh drugih kazalcev škode je temeljila na informacijah, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, kot so bile preverjene v prostorih vsake družbe iz uvodne izjave (15). Kot že navedeno v uvodni izjavi (12), je eden od proizvajalcev Unije začel delovati v obravnavanem obdobju, zato njegovi podatki niso bili uporabljeni v analizi gibanj kazalcev škode, da bi se izognili izkrivljanju navedenih gibanj.

    5.2   Obseg prodaje industrije Unije

    (55)

    Prodaja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, in sicer za 12 %. Kot že navedeno v uvodni izjavi (44), se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %, pri čemer se je velik upad začel leta 2007. Treba je poudariti, da se je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije zmanjševal hitreje kot je upadala potrošnja:

     

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Obseg prodaje industrije Unije v Uniji (v tonah)

    28 393

    32 161

    28 911

    24 955

    Indeks (2006 = 100)

    100

    113

    102

    88

    Vir: Preiskava (vzorčeni proizvajalci Unije), pritožnik (nevzorčeni proizvajalci Unije)

    5.3   Tržni delež industrije Unije

    (56)

    Razvoj dogodkov, naveden v prejšnji uvodni izjavi in zgornji tabeli, je privedel do izgube tržnega deleža industrije Unije med letom 2006 in OPP. Zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije se je nadaljevalo in izguba je dosegla 4,6 odstotnih točk:

     

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Tržni delež industrije Unije (v %)

    82,7 %

    80,8 %

    78,6 %

    78,1 %

    Indeks (2006 = 100)

    100

    98

    95

    94

    Vir: preiskava (vzorčeni proizvajalci Unije), pritožnik (nevzorčeni proizvajalci Unije)

    (57)

    Treba je navesti, da je bila zgornja izguba tržnega deleža industrije Unije v veliki meri posledica vedno večjega tržnega deleža uvoza s Kitajske (glej uvodno izjavo (50)).

    5.4   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

    (58)

    Skladno z razvojem obsega prodaje je primerljivo upadel tudi obseg proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije, in sicer za 17 % v obravnavanem obdobju. Proizvodna zmogljivost se je v istem obdobju povečala za 5 %. To je povzročilo 20 % odstotni upad izkoriščenosti zmogljivosti med letom 2008 in OPP:

     

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Proizvodnja (v tonah)

    11 229

    12 286

    12 150

    9 372

    Indeks (2006 = 100)

    100

    109

    108

    83

    Proizvodna zmogljivost (v tonah)

    21 510

    23 467

    23 278

    22 480

    Indeks (2006 = 100)

    100

    109

    108

    105

    Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

    52,2 %

    52,4 %

    52,2 %

    41,7 %

    Indeks (2006 = 100)

    100

    100

    100

    80

    Vir: preiskava (vzorčeni proizvajalci Unije)

    5.5   Zaloge

    (59)

    V zvezi z zalogami proizvajalci vrvi iz sintetičnih vlaken na splošno ohranjajo precej nizke ravni zalog, saj se večina izdelkov proizvede glede na povpraševanje. Mogoče je ugotoviti, da so se v obravnavanem obdobju povprečne zaloge zmanjšale, zlasti v OPP, kar je bila posledica zmanjšanja proizvodnje vrvi iz sintetičnih vlaken.

     

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Končne zaloge (v tonah)

    1 073

    982

    1 156

    905

    Indeks (2006 = 100)

    100

    92

    108

    84

    Vir: preiskava (vzorčeni proizvajalci Unije)

    5.6   Prodajne cene

    (60)

    Povprečne cene podobnega izdelka, ki so ga v Uniji prodajali vzorčeni proizvajalci Unije, so se v obravnavanem obdobju do določene mere zvišale, zlasti v času med letom 2007 in OPP:

     

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto (v EUR/tono)

    5 268

    5 229

    5 670

    5 766

    Indeks (2006 = 100)

    100

    99

    108

    109

    Vir: preiskava (vzorčeni proizvajalci Unije)

    (61)

    Vendar pa je treba navesti, da je navedena povprečna prodajna cena izračunana na podlagi vseh vrst izdelkov, vključno z vrvmi iz sintetičnih vlaken najvišje vrednosti, na primer vrvi iz sintetičnih vlaken iz surovine Dyneema. Razlike v cenah teh različnih vrst izdelka so resnično velike (glej uvodno izjavo (19)). V zadnjih letih je industrija Unije povečala proizvodnjo izdelkov višje vrednosti, zato takšne vrvi iz sintetičnih vlaken predstavljajo naraščajoč delež znotraj njene ponudbe izdelkov. Takšne nedavne spremembe v ponudbi izdelkov so tudi razlog za zvišanje povprečnih prodajnih cen na enoto industrije Unije.

    5.7   Dobičkonosnost

    (62)

    Zahvaljujoč po eni strani učinkovitim veljavnim ukrepom in po drugi strani diverzifikaciji ponudbe izdelkov so proizvajalci Unije lahko ohranili stabilno in zdravo raven dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju:

     

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Dobičkonosnost industrije Unije (v %)

    9,7 %

    11,1 %

    10,0 %

    12,4 %

    Indeks (2006 = 100)

    100

    115

    104

    128

    Vir: preiskava (vzorčeni proizvajalci Unije)

    5.8   Naložbe in sposobnost zbiranja kapitala

    (63)

    V letih 2006 in 2007 je bila raven naložb sorazmerno visoka, nato pa se je zmanjšala na polovico prejšnjih zneskov. V OPP ni bilo praktično nobenih naložb.

     

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Neto naložbe (v EUR)

    3 574 130

    3 886 212

    1 941 222

    168 877

    Indeks (2006 = 100)

    100

    109

    54

    5

    Vir: preiskava (vzorčeni proizvajalci Unije)

    5.9   Donosnost naložb

    (64)

    V skladu s stabilnim trendom dobičkonosnosti se je skozi obravnavano obdobje povečala tudi donosnost naložb.

     

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Donosnost naložb (v %)

    21,4 %

    25,5 %

    26,1 %

    28,4 %

    Indeks (2006 = 100)

    100

    119

    122

    132

    Vir: preiskava (vzorčeni proizvajalci Unije)

    5.10   Denarni tok

    (65)

    Denarni tok vzorčenih proizvajalcev Unije je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen:

     

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Denarni tok (v EUR)

    6 033 496

    7 973 188

    7 790 847

    6 911 360

    Indeks (2006 = 100)

    100

    132

    129

    115

    Vir: preiskava (vzorčeni proizvajalci Unije)

    5.11   Zaposlovanje, produktivnost in stroški dela

    (66)

    Med letoma 2006 in 2008 se je stanje na področju zaposlovanja vzorčenih proizvajalcev Unije razvijalo pozitivno. Vendar pa je med letom 2008 in OPP prišlo do upada števila zaposlenih zaradi zmanjšanega povpraševanja na trgu. Zmanjšano povpraševanje, ki je povzročilo zmanjšano proizvodnjo, je vodilo tudi do upada produktivnosti med letom 2008 in OPP. Letni stroški dela na zaposlenega so se do leta 2008 povečevali, nato pa v OPP nekoliko upadli.

     

    2006

    2007

    2008

    OPP

    Zaposlenost (osebe)

    638

    665

    685

    623

    Indeks (2006 = 100)

    100

    104

    107

    98

    Letni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

    12 851

    13 688

    14 589

    14 120

    Indeks (2006 = 100)

    100

    107

    114

    110

    Produktivnost (v tonah na zaposlenega)

    17,6

    18,4

    17,7

    15,0

    Indeks (2006 = 100)

    100

    105

    101

    85

    Vir: preiskava (vzorčeni proizvajalci Unije)

    5.12   Rast

    (67)

    Med letom 2006 in OPP, ko se je potrošnja Unije zmanjšala za 7 % (glej uvodno izjavo (44)), se je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije zmanjšal za 12 %, tržni delež industrije Unije pa se je zmanjšal za 6 odstotnih točk (glej uvodni izjavi (55) in (56)). Po drugi strani pa se je, medtem ko je obseg dejanskega indijskega uvoza zaradi veljavnih ukrepov ostal zanemarljiv, obseg uvoza iz drugih držav povečal za 18 % (predvsem zaradi uvoza iz LRK) in pridobil dodatnih 5 odstotnih točk tržnega deleža (glej uvodno izjavo (50)). Zato se sklene, da je industrijo Unije bolj prizadel upad potrošnje, zaradi katerega je utrpela večji upad obsega prodaje kot drugi akterji na trgu.

    5.13   Višina stopnje dampinga

    (68)

    Zaradi dejstva, da je bil uvoz zadevnega izdelka iz Indije med OPP zanemarljiv, ni bilo mogoče določiti stopnje dampinga za dejanski uvoz iz Indije. Treba pa je navesti, da se je izvoz iz Indije v pristanišča Unije, ki ni predmet carinjenja, močno povečal, in ugotovljeno je bilo, da je bil del prodaje izveden po dampinških cenah.

    5.14   Okrevanje od preteklega dampinga

    (69)

    Analizirano je bilo, ali industrija Unije še vedno okreva od učinkov preteklega dampinga. Sklenjeno je bilo, da je industriji Unije v veliki meri že uspelo okrevati od takih učinkov, saj se učinkoviti protidampinški ukrepi uporabljajo že dlje časa.

    5.15   Sklepi o položaju industrije Unije

    (70)

    Zahvaljujoč dejstvu, da so učinkovite protidampinške dajatve uvedene za uvoz vrvi iz sintetičnih vlaken s poreklom iz Indije, se zdi, da je industriji Unije v veliki meri uspelo okrevati od učinkov preteklega škodljivega dampinga.

    (71)

    Kljub temu pa ni mogoče sklepati, da je položaj industrije Unije dober. Čeprav se zdi, da nekateri kazalci škode v zvezi s finančno uspešnostjo proizvajalcev Unije – predvsem dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok – kažejo precej stabilno sliko, drugi kazalci škode – zlasti obseg prodaje in tržni delež, proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti ter naložbe – jasno kažejo, da je bil položaj industrije Unije ob koncu OPP še vedno precej ranljiv. Po razkritju ugotovitev te preiskave je en indijski proizvajalec trdil, da industrija Unije med OPP ni utrpela škode. V zvezi s tem je treba navesti, da se ni trdilo, da je industrija Unije utrpela znatno škodo med OPP. Na podlagi ugotovitev pregleda je bilo sklenjeno, da so nekateri kazalniki pokazali stabilen položaj, medtem ko so drugi kazalniki razkrili znake škode.

    (72)

    Nekatere strani so trdile, da negativnih trendov nekaterih kazalnikov škode ni povzročil indijski uvoz, temveč globalna gospodarska kriza in povečan tržni delež kitajskega uvoza. V zvezi s tem je treba navesti, da negativni razvoj nekaterih kazalnikov ni bil pripisan skoraj neobstoječemu indijskemu uvozu. Poleg tega je bilo preučeno povečanje kitajskega uvoza, ki ni vplivalo na analizo verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga.

    (73)

    V zvezi s sposobnostjo preživetja industrije Unije na splošno je treba navesti, da se zdi, da je postopno uvajanje različnih izdelkov visoke vrednosti na trg – tako znotraj Unije kot tudi na trge tretjih držav – dolgoročno konkurenčnost industrije Unije postavilo na pozitivno pot, saj je število proizvajalcev, ki proizvajajo takšne visoko kakovostne vrvi iz sintetičnih vlaken, na svetovnem trgu trenutno omejeno.

    F.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

    (74)

    Kot je navedeno v uvodni izjavi (25), je bila analiza zaradi zanemarljivega obsega uvoza zadevnega izdelka iz Indije v OPP osredotočena na verjetno ponovitev dampinga in škode.

    (75)

    Kot je podrobneje navedeno v uvodnih izjavah od (26) do (28), imajo indijski proizvajalci izvozniki na voljo zelo veliko prostih zmogljivosti. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (30) do (32), so indijski proizvajalci močno usmerjeni in naklonjeni prodaji izdelkov v večjih količinah na izvoznih trgih. Še več, kot je navedeno v uvodni izjavi (31), so indijski proizvajalci močno in vedno bolj prisotni v pristaniščih Unije. Iz teh razlogov je mogoče sklepati, da bo uvoz iz Indije v Unijo v primeru izteka ukrepov zelo verjetno dosegel velike količine v kratkem časovnem obdobju.

    (76)

    Kot je navedeno v uvodnih izjavah (34) in (35), se bo uvoz iz Indije v odsotnosti ukrepov verjetno nadaljeval po dampinških cenah. Poleg tega, kot je navedeno v uvodnih izjavah (47) in (48), je bilo tudi ugotovljeno, da dejstvo, da so prodajne cene indijskih proizvajalcev v povprečju za 18 % nižje od cen industrije Unije (in taka razlika v cenah lahko doseže tudi 46 %), nakazuje na to, da bi v odsotnosti ukrepov indijski proizvajalci zelo verjetno izvažali zadevni izdelek na trg Unije po cenah, precej nižjih od cen industrije Unije, tj. zelo verjetno je, da bi nelojalno nižali prodajne cene proizvajalcev Unije.

    (77)

    Glede na zgoraj navedeno je mogoče sklepati, da bi v odsotnosti ukrepov izvoz zadevnega izdelka iz Indije zelo verjetno ponovno potekal v velikih količinah in po cenah, ki bi močno nelojalno nižale cene industrije Unije.

    (78)

    Glede na precej ranljiv položaj industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (71) in (72), bi morebitne množične ponovitve dampinškega uvoza iz Indije po cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Unije, zelo verjetno škodljivo vplivale na stanje industrije Unije. Predvsem bi znatna ponovitev dampinškega uvoza zelo verjetno pomenila dodatno zmanjšanje tržnega deleža in obsega prodaje industrije Unije, kar bi privedlo do zmanjšane proizvodnje in zmanjšanja števila zaposlenih. To bi skupaj z močnim pritiskom na cene zaradi uvoza, ki bi nelojalno nižal prodajne cene proizvajalcev Unije, povzročilo hitro in resno poslabšanje finančnega položaja industrije Unije.

    (79)

    Na podlagi navedenega se sklene, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode in ponovnega dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz Indije.

    G.   INTERES UNIJE

    1.   Uvodne opombe

    (80)

    V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote.

    (81)

    Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih interesov vpletenih, tj. industrije Unije, uvoznikov, trgovcev, veletrgovcev in industrijskih uporabnikov zadevnega izdelka.

    (82)

    Opozoriti je treba, da se v prejšnjih preiskavah uvedba ukrepov ni štela kot nasprotujoča interesom Unije. Poleg tega je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, zato se preučuje položaj, v katerem veljajo protidampinški ukrepi.

    (83)

    Na podlagi tega se je preučilo, ali kljub sklepom o verjetnosti ponovitve dampinga in verjetnosti ponovitve škode, obstajajo nujni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev obstoječih ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije.

    2.   Interesi industrije Unije

    (84)

    Kot je navedeno v uvodnih izjavah (56) in (73), je industriji Unije uspelo ohraniti znaten, čeprav vedno manjši tržni delež, medtem ko je diverzificirala svojo ponudbo izdelkov z uvedbo visokokakovostnih vrvi iz sintetičnih vlaken. Zato se lahko šteje, da je industrija Unije ostala strukturno sposobna preživeti.

    (85)

    Ob upoštevanju sklepnih ugotovitev glede položaja industrije Unije v uvodnih izjavah od (70) do (72) in v skladu z argumenti v zvezi z analizo verjetnosti ponovitve škode, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (74) do (79), je mogoče tudi ugotoviti, da bi se industrija Unije v primeru izteka ukrepov verjetno soočila z resnim poslabšanjem finančnega položaja, to pa bi privedlo do ponovitve znatne škode.

    (86)

    Glede na pričakovane količine in cene uvoza zadevnega izdelka iz Indije bi za industrijo Unije obstajalo veliko tveganje. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (78), bi tak uvoz povzročil nadaljnje zmanjšanje tržnega deleža, obsega prodaje in števila zaposlenih industrije Unije ter bi zmanjšal tudi njene cene, kar bi na koncu povzročilo manjšo dobičkonosnost industrije, podobno negativnim ravnem, ugotovljenim v prvotni preiskavi.

    (87)

    Glede na navedeno in v odsotnosti nasprotnih dokazov se sklene, da ohranitev obstoječih ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesom industrije Unije.

    3.   Interes nepovezanih uvoznikov/trgovcev

    (88)

    Komisija je poslala vprašalnike desetim nepovezanim uvoznikom/trgovcem. Odzvala se je le ena družba, ki je izrazila ugovor. Ker pa je družba povezana z indijskim proizvajalcem vrvi iz sintetičnih vlaken, je ni mogoče obravnavati kot nepovezanega uvoznika. Ker je družba povezani uvoznik, je njen interes dejansko povezan z interesom njenega povezanega indijskega proizvajalca.

    (89)

    V teh okoliščinah se sklene, da ne obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi nakazovali, da bi nadaljevanje ukrepov bistveno negativno vplivalo na zadevne nepovezane uvoznike/trgovce.

    4.   Interes uporabnikov

    (90)

    Komisija je poslala dopis enemu industrijskemu združenju uporabnikov zadevnega izdelka. Noben uporabnik ni predložil izpolnjenega vprašalnika, združenje pa ni predložilo pisnih stališč.

    (91)

    Ker uporabniki niso sodelovali in glede na dejstvo, da bo učinek protidampinških ukrepov verjetno zanemarljiv v primerjavi z drugimi stroški industrij glavnih uporabnikov, kot so ladjedelništvo, strojništvo in upravljanje naftnih ploščadi, se sklene, da nadaljevanje ukrepov ne bo imelo pomembnega negativnega učinka za te uporabnike.

    5.   Sklepna ugotovitev

    (92)

    Mogoče je pričakovati, da bo nadaljevanje ukrepov zagotovilo, da se dampinški uvoz iz Indije na trgu Unije ne ponovi v velikih količinah v kratkem časovnem obdobju. Tako bo imela industrija Unije še vedno korist od konkurenčnih pogojev na trgu Unije ter manjše nevarnosti zaprtij in zmanjšanja števila zaposlenih. Koristni učinki bodo po pričakovanjih industriji Unije zagotavljali pogoje za razvoj inovativnih visokotehnoloških izdelkov za nove in specializirane uporabe.

    (93)

    Treba je tudi navesti, da po obravnavi interesa uvoznikov/trgovcev in uporabnikov v Uniji ni utemeljenih razlogov za domnevo, da bi nadaljevanje ukrepov imelo bistven negativni vpliv.

    (94)

    Glede na sklepne ugotovitve glede učinka nadaljevanja ukrepov na različne akterje na trgu Unije se sklene, da nadaljevanje ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije.

    H.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

    (95)

    Ob upoštevanju navedenega, tj. med drugim velikih prostih zmogljivosti indijskih proizvajalcev, njihove močne izvozne usmeritve in vedno večje prisotnosti na pragu trga Unije, cen izvoza na trge drugih tretjih držav, ki niso dosegale normalne vrednosti in so bile v OPP tudi precej nižje od cen industrije Unije, ter glede na precej ranljiv položaj industrije Unije je zelo verjetno, da bi v primeru izteka ukrepov prišlo do ponovitve škodljivega dampinga iz Indije.

    (96)

    Vse zadevne strani so bile obveščene o pomembnih dejstvih in premislekih, na osnovi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov v njihovi sedanji obliki. Po tem obvestilu so imele na voljo rok za predložitev svojih stališč, vendar nobena ni predložila pripomb, ki bi upravičile spremembo zgornjih ugotovitev. Trditve v zvezi z razkritjem ugotovitev so bile obravnavane v ustreznih uvodnih izjavah te uredbe.

    (97)

    Iz navedenega sledi, da je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, uvedene z Uredbo (ES) št. 1736/2004.

    (98)

    Vendar pa so, ob upoštevanju, da je bila ugotovljena verjetnost ponovitve škodljivega dampinga, za ta postopek značilne posebne okoliščine, in sicer dolgo trajanje veljavnih ukrepov, ki so enkrat že bili podaljšani, in zelo omejene količine dejanskega uvoza iz Indije, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (21) do (24). Ta dejstva je treba ustrezno upoštevati pri določitvi trajanja dodatno podaljšanih protidampinških ukrepov, ki bi moralo biti tri leta. Po razkritju je vložnik navedel, da je ukrepe treba podaljšati za pet let in da navedeni razlogi za krajše podaljšanje ne bi bili upravičeni.

    (99)

    Običajno se ukrepi v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe podaljšajo za obdobje pet let. V okviru preiskave je bilo sklenjeno, da je bil položaj industrije Unije ob koncu OPP še vedno občutljiv; dolgo je bila v finančnih težavah, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Zato si še ni popolnoma opomogla od škodljivega dampinga. Vendar pa so številni kazalniki škode pokazali, da je uvedba ukrepov že omogočila nekaj bistvenih izboljšav. Iz analize tega zapletenega položaja se sklepa, da si bo industrija Unije verjetno v celoti in trajno opomogla od preteklih učinkov škodljivega dampinga v krajšem času kot v običajnih petih letih. Ocenjeno je bilo, da mora biti ob upoštevanju celovite analize škode in verjetnega razvoja trga ob veljavnih ukrepih tri leta dovolj, da si industrija Unije dokončno gospodarsko in finančno opomore. Iz teh razlogov se zdi, da ukrepov ni treba ohraniti za daljše obdobje.

    (100)

    Zato se šteje, da dejstva, ugotovljena s preiskavo, ne podpirajo podaljšanja veljavnosti ukrepov za nadaljnjih pet let in da je treba veljavnost ukrepov zato omejiti na tri leta.

    (101)

    Individualna stopnja protidampinške dajatve iz člena 1 je bila določena na podlagi ugotovitev prvotne preiskave. Zato odraža stanje, ki je bilo ugotovljeno med prvotno preiskavo v zvezi z zadevno družbo. Ta stopnja dajatve (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporablja izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije, ki jih proizvaja zadevna družba, tj. posebej navedena pravna oseba. Uvoženi izdelki, ki so jih proizvedle katere koli druge družbe, ki niso posebej navedene v členu 1, vključno s subjekti, povezanimi s temi posebej navedenimi subjekti, ne morejo biti upravičeni do te stopnje dajatve in zanje velja dajatev, ki se uporablja na ravni države.

    (102)

    Vsak zahtevek za uporabo za navedeno družbo določene stopnje protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj nasloviti na Komisijo skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače prodaje in izvoza, ki sta povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če je primerno, se bo Uredba ustrezno spremenila z dopolnitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatve –

    SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    1.   Dokončna protidampinška dajatev se uvede za uvoz vrvi, vrvja, motvozov, konopcev in kablov, vključno prepletenih ali vpletenih, impregniranih, prevlečenih, prekritih, obloženih z gumo ali plastično maso, iz polietilena ali polipropilena, razen vrvi za povezovanje ali strojno pakiranje, številke več kot 50 000 deciteksov (5 g/m), ter iz drugih sintetičnih vlaken iz najlona ali drugih poliamidov ali iz poliestrov, številke več kot 50 000 deciteksov (5 g/m), trenutno uvrščenih pod oznake KN 5607 49 11, 5607 49 19, 5607 50 11 in 5607 50 19 in s poreklom iz Indije.

    2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

    Družba

    Stopnja dajatve

    Dodatna oznaka TARIC

    Garware Wall Ropes Ltd

    53,0 %

    8755

    Vse druge družbe

    82,0 %

    8900

    3.   Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinah.

    Člen 2

    Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Uporablja se za obdobje treh let.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 20. decembra 2010

    Za Svet

    Predsednica

    J. SCHAUVLIEGE


    (1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

    (2)  UL L 183, 26.6.1998, str. 1.

    (3)  UL L 311, 8.10.2004, str. 1.

    (4)  UL C 240, 7.10.2009, str. 6.


    Top