—

odločbo Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2018 v zadevi T-68/17 razveljavi;

—

odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 4. decembra 2015 v zadevi R 2345/2014-4 razveljavi;

—

podredno vrne zadevo v odločanje Splošnemu sodišču Evropske unije;

—

nasprotni stranki in intervenientki naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in postopka s pritožbo.

(1)

Prvič, Splošno sodišče je napačno presodilo pomen in pravne posledice določitve vrste zadevne znamke. Napačno je domnevalo, da ni pomembno, ali je bila izpodbijana znamka opredeljena kot figurativna znamka ali pozicijska znamka. Vendar razlikovanje med različnimi vrstami znamk dejansko pomembno vpliva na njihovo vsebino in na to, kako se uporabljajo. Uporaba izpodbijane znamke kot figurativne znamke se pomembno razlikuje od tega, kako bi se uporabljala, če bi bila pozicijska znamka.

(2)

Drugič, Splošno sodišče ni pravilno ugotovilo vsebine izpodbijane znamke, ampak jo je štelo in obravnavalo kot pozicijsko znamko. Izpodbijana znamka je figurativna znamka, saj je bila prijavljena in registrirana kot figurativna znamka ter brez opisa ali opozorila, da bi šlo za kaj drugega. Zaradi uporabe prekinjenih črt figurativna znamka še ni pozicijska znamka.

(3)

Splošno sodišče je zato nepravilno domnevalo, da je družba Munich SL s tem, da je dokazala prodajo obuval, ki so imela na strani dve prekrižani črti, dokazala resno in dejansko uporabo svoje znamke. Taka uporaba bi lahko bila pomembna le za uporabo pozicijske znamke, ne pa za uporabo figurativne znamke, kot je izpodbijana.