a)

Ali gre za legitimen cilj v okviru člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES, če delodajalec najvišjo starost za zaposlitev določi v interesu za čim daljšo aktivno delovno dobo javnih uslužbencev, ki jih je treba zaposliti?

b)

Ali je prenos takšnega cilja neprimeren že, če ima za posledico, da so javni uslužbenci zaposleni dlje časa, kot je potrebno, da se pri predčasni upokojitvi po poteku 5 let delovne dobe pridobi zakonsko zagotovljena najmanjša pokojnina?

c)

Ali je prenos takšnega cilja neprimeren šele, če ima za posledico, da so javni uslužbenci zaposleni dlje časa, kot je potrebno, da se pri predčasni upokojitvi prisluži zakonsko zagotovljena najmanjša pokojnina – to je trenutno 19,51 let?

a)

Ali je dalje legitimen cilj v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES to, da čim nižja najvišja starost za zaposlitev omogoča tem nižje število javnih uslužbencev, ki jih je skupno treba zaposliti, kar omogoča tem nižje število odgovarjajočih storitev, kot je nezgodno zavarovanje ali zdravstveno zavarovanje (pomoči, tudi za družinske člane)?

b)

Kakšen pomen ima v tem oziru okoliščina, da so pri višji starosti pomoči v primeru nesreč ali bolezni višje kot za mlajše uradnike, tako da bi se lahko pri zaposlovanju starejših javnih uslužbencev stroški v tem oziru povečali?

c)

Ali morajo v zvezi s tem obstajati preverjene napovedi in statistike ali zadoščajo splošne verjetne domneve?

a)

Ali gre za legitimen cilj v smislu člena 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78/ES, če želi delodajalec določeno najvišjo starost za zaposlitev uporabiti z namenom zagotovitve „uravnotežene starostne strukture v zadevnem poklicu“?

b)

Katerim zahtevam mora ustrezati upoštevanje oblikovanja takšne starostne strukture, da bi bili izpolnjeni pogoji utemeljitvenega razloga (primernost in nujnost, potrebnost)?

a)

Ali je potrebnost minimalne delovne dobe mogoče utemeljiti izključno kot ekvivalent za pridobitev kvalifikacije pri delodajalcu (usposobljenost za delo v srednje gasilski službi), ki jo je financiral zgolj slednji, da bi se glede na takšno kvalifikacijo zagotovila primerna sledeča delovna doba pri temu delodajalcu, tako da bi se stroški usposabljanja javnega uslužbenca postopoma poravnali z delom?

b)

Koliko časa lahko najdlje traja delovna doba, ki sledi usposabljanju? Ali lahko presega 5 let in če lahko, pod katerimi pogoji?

c)

Ali se lahko primernost ali potrebnost minimalne delovne dobe, ne glede na točko 7(a), utemelji s tem, da mora v primeru javnega uslužbenca, čigar pokojnino financira zgolj delodajalec, pričakovana delovna doba od zaposlitve do verjetne upokojitve zadoščati, da bi se z delovno dobo, ki trenutno znaša 19,51 let, pridobila zakonsko zagotovljena najmanjša pokojnina?

d)

Ali je nasprotno zavrnitev zaposlitve v skladu s členom 6(1) Direktive 2000/78/ES upravičena šele v primeru, če bi se zaposlila oseba s takšno starostjo, ki bi imela za posledico, da bi bilo pri verjetni upokojitvi treba plačevati najmanjšo pokojnino, čeprav ta še ne bi bila prislužena?

a)

Ali je pri presoji upokojitve v skladu s členom 6(1), drugi pododstavek, točka c, Direktive 2000/78/ES treba izhajati iz zakonsko določene starostne meje za upokojitev, kateri sledi prejemanje pokojnine, ali iz statistične povprečne starosti upokojitve določene vrste javnih uslužbencev ali določene poklicne skupine?

b)

V kolikšni meri je eventualno treba upoštevati, da se lahko za posamezne javne uslužbence redna upokojitev odloži za obdobje od enega do dveh let? Ali ima ta okoliščina za posledico, da se najvišja starost za zaposlitev v ustreznem obsegu zviša?