11.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 177/58

1.1

Odbor pozdravlja in podpira ukrepe, ki jih Komisija predlaga v sporočilu in v obeh zakonodajnih predlogih, vendar želi podati nekatera priporočila.

1.2

Odbor meni, da je vzrok za to, da se delež prevoza po celinskih plovnih poteh na trgu prevoznih storitev ni povečal, zlasti nezadostna politična in finančna podpora temu sektorju v zadnjih letih.

1.3

Odbor zato poziva Komisijo, naj zagotovi dovolj sredstev (logično bi bilo pričakovati vsaj 20 %) iz proračuna instrumenta za povezovanje Evrope in nekaterih, zlasti za inovacije predvidenih delov Obzorja 2020, za celinske plovne poti in sektor celinskega prevoza za uresničevanje ciljev svojega programa; poleg tega naj države članice podpre in spodbuja pri vzdrževanju in razširjanju infrastrukture. Med drugim je treba razviti tudi nove mehanizme financiranja.

1.4

Ker je infrastruktura zelo pomembna pri uresničevanju ciljev Komisije, Odbor poziva države članice, da prevzamejo odgovornost na tem področju. V zvezi s tem Odbor med drugim opozarja na strategijo za Podonavje, namenjeno spodbujanju razvoja držav Podonavja (2010), in izjavo, ki je bila junija 2012 podpisana v zvezi s tem.

1.5

Odbor podpira to strategijo za Podonavje, vendar ugotavlja, da se niti strategija niti izjava iz leta 2012 doslej nista ustrezno izvajali. Zato poziva Komisijo, naj ustanovi delovno skupino, ki bo spremljala izpolnjevanje dogovorov, sprejetih v okviru te strategije in izjave.

1.6

Odbor močno podpira delovni dokument služb Komisije glede programa NAIADES za izvajanje ukrepov ekologizacije na ravni sektorja. Tudi v zvezi s tem želi, da se dajo na razpolago zadostna finančna sredstva, da bi med drugim nadoknadili zamujeno priložnost iz programa NAIADES I.

1.7

Odbor opozarja na svoje prejšnje mnenje o socialni varnosti v tem sektorju in poziva vse zainteresirane strani, naj na tem področju razvijejo dodatne pobude. Načrtovana uskladitev poklicnih profilov na podlagi socialnega dialoga in evropsko usklajevanje poklicnih kvalifikacij imata pri tem pomembno vlogo, ki jo bo Komisija izvajala v tesnem sodelovanju z rečnimi komisijami, zlasti s Centralno komisijo za plovbo po Renu.

1.8

Odbor meni, da so predlogi za medinstitucionalno sodelovanje med Evropsko unijo in rečnimi komisijami pomemben napredek. Udeležene institucije poziva, naj bolje uskladijo različne pravne ureditve, da bi dosegli načrtovano usklajenost.

2.1

Po celinskih plovnih poteh se letno prevozi približno 500 milijonov ton tovora, kar je enakovredno tovoru 25 milijonov tovornih vozil in pomeni učinkovitost prevoza blaga, ki znaša približno 140 milijard ton/km. Prevoz po celinskih plovnih poteh ima pomembno vlogo tudi na področju potniškega prometa, tako v turizmu (ladje za križarjenje in enodnevni izleti) in vse bolj tudi v mestnem in primestnem prevozu (npr. trajekti).

2.2

Tradicionalni trgi prevoznih storitev, kot je prevoz razsutega tovora na dolge razdalje, se vse bolj širijo z novimi inovativnimi storitvami, pri čemer ima prevoz po celinskih plovnih poteh čedalje pomembnejšo vlogo tudi na kratkih razdaljah.

2.3

Za prevoz po celinskih plovnih poteh so zaradi ekonomije obsega, ki jo omogoča, in njegove energetske učinkovitosti značilni najnižji zunanji stroški v smislu emisij CO2, hrupa, nesreč in zastojev. Zaradi najvišjih standardov varnosti na svetu se ta način prevoza najpogosteje uporablja za prevažanje nevarnega blaga v Evropi.

2.4

V sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh je zaposlenih približno 44 000 ljudi, z njim pa je posredno povezanih okrog 12 000 delovnih mest. Ta sektor se sooča s pomanjkanjem usposobljenega osebja in tako na trgu dela ponuja priložnosti za iskalce zaposlitve. Z novimi programi usposabljanja in poklicnimi možnostmi mladim nudi privlačne poklice.

2.5

Promet po celinskih plovnih poteh deluje na popolnoma liberaliziranem trgu, vendar se od leta 2008 spopada s posledicami gospodarske krize. Zaradi gospodarske recesije se je količina prevoza v zadnjih nekaj letih zmanjšala, kar je v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh privedlo do presežne zmogljivosti in z njo povezanih nizkih cen prevoza. V skladu z ugotovitvami različnih študij se bo to stanje izboljšalo šele čez nekaj let.

2.6

Na obsežnem evropskem omrežju plovnih poti, ki obsega približno 37 000 kilometrov rek in kanalov, je še vedno dovolj zmogljivosti za dodatne prometne tokove. Vendar to zahteva dobro vzdrževan sistem plovnih poti. Tudi med trajanjem akcijskega programa NAIADES I (2006–2014) plovne poti niso bile ustrezno vzdrževane in manjkajoče povezave niso bile vzpostavljene, predvsem zaradi proračunskih rezov v državah članicah. Poleg tega so izvajanje infrastrukturnih projektov na plovnih poteh ovirali dolgi in počasni postopki ter nepotrebna upravna bremena.

3.1

Komisija je 10. septembra 2013 objavila sporočilo z naslovom Doseganje kakovostnega prevoza po celinskih plovnih poteh – NAIADES II. Komisija ugotavlja, da je NAIADES I, predhodnik tega programa, ustvaril zagon, vendar se sedaj gospodarski in okoljski obeti za plovbo po celinskih plovnih poteh slabšajo, infrastruktura pa se je le malo izboljšala. Poleg tega se sektor spopada z gospodarsko krizo in posledično s presežnimi zmogljivostmi.

3.2

Glede na priložnosti, ki se ponujajo na tem področju, in izzive, s katerimi se srečuje ta sektor, je Komisija sklenila, da bo svoj prejšnji akcijski program za prevoz po celinskih plovnih poteh nadaljevala. S programom NAIADES II skuša Komisija dolgoročno spodbujati strukturne spremembe v tem sektorju, ne da bi pri tem posegala v prosti trg.

3.3

V okviru programa NAIADES predlaga konkretne ukrepe na naslednjih področjih:

3.4

Ta akcijski program spremljata dva zakonodajna predloga, eden o določitvi tehničnih predpisov za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in drugi za prilagoditev uredbe o zmogljivostih ladjevja za prevoz po celinskih plovnih poteh. Oba pravna instrumenta sta že dolgo v veljavi. Komisija ju želi z novimi predlogi posodobiti. Poleg tega sporočilo Komisije vsebuje tudi obsežen delovni dokument služb Komisije o okolju prijaznejšem ladjevju.

3.4.1

Namen predloga Komisije za novo tehnično direktivo, ki naj bi nadomestila Direktivo št. 2006/87/ES, je boljše povezovanje med različnimi regulativnimi organi in zagotovitev mehanizma za lajšanje tega usklajevanja. S tem bo načrtovano institucionalno sodelovanje na regulativni ravni prvič dobilo konkretno obliko.

3.4.2

Predlog Komisije za prilagoditev uredbe o zmogljivostih ladjevja 718/1999/ES predvideva razširitev možnosti, po zaslugi katere lahko predstavniške organizacije na področju celinske plovbe sredstva iz rezervnih skladov uporabijo zlasti v ekološke namene. Ta predlog je del celotnega svežnja predlaganih ukrepov.

3.5

Za izvajanje ukrepov iz sporočila so v predlogu predvideni različni akterji. Razvoj kakovostne infrastrukture je odgovornost EU in držav članic. To velja tudi za vzpostavitev boljšega pravnega okvira, ki bi omogočil, da bi se na notranjem trgu ustvarili enaki konkurenčni pogoji. Za preglednost trga in za inovacije je odgovoren sektor.

3.6

V sporočilu je obravnavano tudi vprašanje izboljšanja kakovosti upravljanja. Prevoz po celinskih plovnih poteh zaradi zgodovinskih razlogov spada pod različne pravne ureditve. Svoboda gibanja na glavnih evropskih rekah je zapisana v mednarodnih pogodbah in z njimi povezanih predpisih. Poleg tega ima pristojnost na področju celinske plovbe tudi EU. Komisija predlaga nov pristop, s katerim bi se izognili tem delno prekrivajočim se pristojnostim in dejavnostim. V okviru tega pristopa je predvideno tesno sodelovanje s Centralno komisijo za plovbo po Renu; o tem je bil podpisan sporazum.

3.7

Program NAIADES II za financiranje predlaganih ukrepov nima na voljo lastnega proračuna. Sporočilo se v zvezi s tem, na ravni EU, sklicuje zlasti na instrument za povezovanje Evrope (IPE) za financiranje infrastrukturnih ukrepov ter na program Obzorje 2020 za financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Poleg tega naj bi se oba instrumenta uporabila za zagotavljanje finančne pomoči podpornim ukrepom politike in okolju prijaznejšemu ladjevju.

3.8

Komisija si želi zastaviti bolj ambiciozne cilje pri spodbujanju prevoza po celinskih plovnih poteh, zato se je osredotočila na področja z najvišjo dodano vrednostjo. Pri tem pričakuje, da bodo svoj prispevek zagotovile tudi države članice in sektor.

4.1

Odbor je velik zagovornik boljšega izkoriščanja zmogljivosti prevoza po celinskih plovnih poteh, zlasti glede na izjemne prednosti, ki jih ponuja ta način prevoza na področju učinkovitosti prevoza, trajnosti in zunanjih stroškov. Pomen in potencial prevoza tako blaga kot tudi potnikov po celinskih plovnih poteh veliko obetata. Prevoz po vodi – ločeno od križarjenja – pridobiva vse večji pomen na gosto poseljenih mestnih območjih, kjer se omogoča prevoz s trajekti.

4.2

Odbor se strinja s Komisijo, da je celinska plovba premalo izkoriščena, in podpira njena prizadevanja za povečanje deleža tega sektorja v skupnem prometu. Vendar je Komisija v prizadevanjih za boljšo povezanost celinskih plovnih poti in ustvarjanje ustreznih pogojev za to namenila premalo pozornosti konkretni finančni podpori temu akcijskemu programu. Odbor ugotavlja, da je bil s programom NAIADES II predložen nov ambiciozen načrt, vendar opozarja, da ostaja še veliko nejasnosti glede njegovega financiranja. Odbor zato z zanimanjem pričakuje delovni dokument služb Komisije o financiranju programa in poziva Komisijo, naj upošteva prejšnje pomanjkljivosti.

4.3

V oceni, ki je del vmesnega pregleda programa NAIADES I, Komisija ugotavlja, da je ta program ustvaril nov zagon v sektorju in povečal ozaveščenost o njegovem potencialu, predvsem med oblikovalci politik na nacionalni ravni.

4.4

Poleg tega izkušnje s programom NAIADES I in najnovejše smernice TEN-T kažejo, da morajo države članice, ki si zadajo cilje iz tega sporočila, sprejeti s tem povezane odgovornosti. Odbor zato poziva Evropski parlament, Svet in Komisijo, naj te obveznosti opredelijo v jasni in konkretni obliki.

4.5

Odbor se zaveda, da je treba za spodbujanje prevoza po celinskih plovnih poteh vzpostaviti dobro in tesno sodelovanje med Evropsko komisijo in rečnimi komisijami. Odbor podpira s tem povezane predloge in opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima Centralna komisija za plovbo po Renu pri razvoju celinske plovbe ter oblikovanju visokih tehničnih in varnostnih standardov.

4.6

Odbor poudarja, da je pri uresničevanju ciljev Komisije izjemno pomembna infrastruktura. Za boljšo povezanost celinske plovbe in njeno zanesljivost je bistvenega pomena dobro vzdrževan sistem plovnih poti, brez ozkih grl in manjkajočih povezav. Odbor poziva države članice, naj prevzamejo svojo odgovornost na tem področju pristojnosti.

4.7

Glede na omejeni proračun instrumenta za povezovanje Evrope Odbor pričakuje, da bo Komisija za plovne poti dala na voljo vsaj 20 % razpoložljivih sredstev, države članice pa podpirala in spodbujala pri vzdrževanju in širitvi te infrastrukture. Plovne poti v Evropi imajo v primerjavi s cestnim in železniškim prometom še vedno dovolj zmogljivosti za prevzem večkratnega sedanjega obsega prometa, zato bi vlaganja v celinske plovne poti omogočila maksimalno donosnost naložb.

4.8

Odbor je seznanjen z namero za izvedbo posvetovanja o zaračunavanju pristojbin za uporabo infrastrukture, da bi internalizirali zunanje stroške prevoza po celinskih plovnih poteh. Odbor opozarja, da je treba vprašanje internalizacije zunanjih stroškov prevoza po celinskih plovnih poteh obravnavati izjemno previdno in da bi bilo treba ta instrument uporabljati le za povečanje obsega prometa po celinskih plovnih poteh in izboljšanje njegovega konkurenčnega položaja.

4.9

S programom NAIADES II naj bi se med drugim povečala privlačnost tega sektorja na trgu delovne sile, ustvarjala kakovostna delovna mesta in spodbudila mobilnost delovne sile. Zato naj bi sprejeli ukrepe za uskladitev poklicnih profilov in evropsko usklajevanje poklicnih kvalifikacij. To lahko prispeva k rešitvi problema pomanjkanja usposobljene delovne sile v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh.

4.10

Kar zadeva socialno varnost, Odbor opozarja na svoje mnenje iz leta 2005 (TEN/200), v katerem je pozval k razvoju skupne socialne politike na področju prevoza po celinskih plovnih poteh. V zadnjih nekaj letih je bil na tem področju v okviru socialnega dialoga dosežen določen napredek, ki je privedel do oblikovanja posebnih pravil o delovnem času v prevozu po celinskih plovnih poteh, o katerih so socialni partnerji podpisali sporazum. Odbor se zavzema, da bi bile v okviru socialnega dialoga sprejete dodatne pobude za povečanje privlačnosti tega poklica.

5.1

Kar zadeva nove smernice TEN-T, Odbor poziva Komisijo, naj pri izvajanju novega pristopa, ki temelji na multimodalnih koridorjih, skrbi za močno uveljavitev vloge plovnih poti. V načrtih za multimodalne koridorje je treba zagotoviti, da se ustrezno upoštevajo vse vrste prevoza. Pri uresničevanju teh načrtov je treba pomembno vlogo nameniti sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh.

5.2

Po mnenju Odbora je zelo pomembno, da se vse plovne poti razreda IV in višjih razredov vključijo v osrednje omrežje TEN-T. Države članice so se namreč zavezale, da bodo poskrbele za vzdrževanje in posodabljanje teh vodnih poti ter zagotovile vso potrebno podporo za odpravo ozkih grl, da bi se v celoti izkoristile proste zmogljivosti na evropskih plovnih poteh. Odbor želi opozoriti na tiste reke, ki imajo še zadostne zmogljivosti za prevzem dodatnega prevoza, kot sta denimo Donava in Laba. Države članice poziva, naj s podporo Komisije nemudoma odpravijo ozka grla na teh rekah in sklenejo manjkajoče povezave – kot je povezava Sena-Šelda.

5.3

Donava ima pri razvoju prometa v državah srednje in vzhodne Evrope posebno vlogo. Komisija je to priznala v strategiji za Podonavje iz leta 2010, namenjeni spodbujanju razvoja te regije. Promet po Donavi je eden od stebrov te strategije in naj bi prispeval k povečanju celinske plovbe po tej pomembni reki. Na podlagi te pobude so države Podonavja – žal z izjemo ene – junija 2012 podpisale izjavo, v kateri so se zavezale k ohranjanju Donave v skladu z ustreznimi standardi, da bi preprečile morebitno oviranje plovbe po njej zaradi nezadostne globine.

5.4

Odbor podpira to strategijo Komisije, vendar ugotavlja, da se niti strategija niti izjava iz leta 2012 doslej nista ustrezno izvajali. Zato Komisijo poziva k ustanovitvi delovne skupine, ki bo spremljala izpolnjevanje dogovorov, sprejetih v okviru te strategije in izjave, in v celoti rešila ugotovljene probleme, da ne bi ogrozili načrtovanega razvoja plovbe po tem pomembnem koridorju.

5.5

Komisija ugotavlja, da prevoz po celinskih plovnih poteh na področju inovacij zaostaja za drugimi načini prevoza. Eden od razlogov za to je dolga življenjska doba sredstev, ki se uporabljajo pri tej dejavnosti. Poleg tega kultura inovacij v tem sektorju ni uveljavljena. Komisija poziva sektor, naj prevzame vodilno vlogo na tem področju in razvije inovacijsko politiko.

5.6

Odbor se strinja s temi pripombami, vendar tudi opozarja tako na dolgo življenjsko dobo opreme, ki se uporablja za prevoz po celinskih plovnih poteh, kot tudi na višino naložb v sektor notranje plovbe, zaradi česar se inovacije v tem sektorju uvajajo počasneje. Zaradi visokih investicijskih stroškov je treba inovacije spodbujati z zadostnimi finančnimi in gospodarskimi spodbudami ter boljšim dostopom do financiranja, kar doslej v programu ni bilo ustrezno predvideno.

5.7

Odbor ugotavlja, da je z uvedbo ladij s pogonom na utekočinjeni zemeljski plin (UZP) sektor že sam razvil zelo napredne inovacijske pobude. Odbor poziva pristojne institucije, naj v ta namen, kot tudi za zagotavljanje alternativnih goriv, čim prej oblikujejo pravni okvir in vzpostavijo infrastrukturo, da bi lahko te inovacije čim širše uporabljali in nadalje spodbujali.

5.8

Sporočilo Komisije spremlja delovni dokument njenih služb o okolju prijaznejšem ladjevju. V tem dokumentu Komisija predstavi možne scenarije za zmanjšanje emisij onesnaževal zraka. Odbor opozarja, da prevoz po celinskih plovnih poteh povzroča precej nižje emisije CO2 kot cestni ali železniški promet, kar pa v tem dokumentu ni upoštevano.

5.9

Komisija se je namesto na CO2 osredotočila na druga onesnaževala, zato je prišla do zaključka, da bi lahko na tem področju prevoz po celinskih plovnih poteh sedaj postal najbolj onesnažujoča vrsta prevoza. Odbor v zvezi s tem ugotavlja, da je pri razvoju prihodnjih standardov emisij treba preprečiti izkrivljanje konkurence ter upoštevati ustrezno ponudbo primernih motorjev za sektor celinske plovbe.

5.10

Odbor meni, da ima lahko Komisija pomembno vlogo pri spodbujanju tega sektorja k inovativnosti in ekologizaciji ter bi morala zagotoviti znatno finančno pomoč. Glede na družbene koristi, ki jih prinaša izboljšanje okoljske uspešnosti prevoza po celinskih plovnih poteh, je temu namenjena podpora iz evropskih in nacionalnih sredstev utemeljena. Ta pomoč ima lahko močan pospeševalni učinek.

5.11

Odbor zato poziva Komisijo, naj po sprejetju večletnega proračuna Evropske unije izkoristi vse razpoložljive možnosti za sprostitev sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope in programa Obzorje 2020 ter jih nameni za okolju prijaznejše ladje in druge ukrepe iz predloga NAIADES.

5.12

Odbor poleg tega poziva sektor, naj vire, ki so v rezervnem skladu na razpolago za izboljšanje podobe te panoge, uporabi tudi za ukrepe ekologizacije. To možnost sedaj ponuja predlog spremembe uredbe o zmogljivostih ladjevja, ki je del svežnja NAIADES II.

5.13

Večja strokovnost in tesnejše sodelovanje v sektorju in na njegovo pobudo bosta zagotovo prispevala k strukturnemu izboljšanju njegovega gospodarskega položaja, glede na to, da je gospodarska kriza v celinskem prevozu nedavno zopet povzročila strukturne presežne zmogljivosti v sektorju.