17.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 151/45

1.1

EESO se strinja, da je treba pripraviti resnično evropsko mladinsko transverzalno strategijo, in je pripravljen prispevati k temu procesu s svojimi sredstvi, kot sta neposredni stik z lokalnimi organizacijami ter seznanjanje institucij EU s težavami in rešitvami na terenu.

1.2

EESO meni, da je treba omogočiti proces priprave učinkovite in trajnostne transverzalne strategije za otroke in mlade s pomočjo stalne strukture znotraj Komisije (ki bi usklajevala delo različnih sodelujočih GD) ali medinstitucionalne skupine, ki mora temeljiti na določitvi mehanizma za spremljanje z jasnimi cilji in roki.

1.3

EESO meni, da je prvi korak k povečanju stopnje zaposlenosti v EU – preden se stori vse, da se mobilizira starejše delavce – prizadevanje za čim bolj množično zaposlovanje mladih, saj bi to imelo veliko dolgotrajnejše posledice, tako sociološke (neodvisnost, družba, rodnost, družina itd.) kot gospodarske, v smislu rasti, socialnega financiranja, porabe, varčevanja, naložb (gradnje itd.). EESO poziva države članice in evropske institucije, da sprejmejo potrebne ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti mladih v Evropi, predvsem s pomočjo hitrejšega in učinkovitejšega izvajanja Evropskega pakta za mlade in nacionalnih reformnih programov držav članic v okviru lizbonske strategije.

1.4

EESO vztraja, da je nujno treba posvetiti več pozornosti položaju mladih na podeželju in v revnejših mestnih okoljih. EESO poziva države članice, naj se spopadejo z izzivom odprave revščine med otroki, in poziva k dodatnim ukrepom za izboljšanje enakopravnega sodelovanja mladih invalidov v družbi.

1.5

EESO priporoča, da Komisija nadaljuje prizadevanja za priznanje prostovoljnega dela mladih, tako da se poveže z organizacijami delodajalcev, zaposlenih, predstavnikov izobraževalnih ustanov in z ustreznimi nevladnimi organizacijami.

1.6

EESO ponavlja glavne poudarke glede prostovoljnih dejavnosti mladih, in sicer:

1.7

Odbor odsvetuje zaposlovanje mladih na delovna mesta, ki so nezanesljiva in brez prihodnosti: o priložnostnih zaposlitvah in vedno bolj negotovem delovnem času ter pogodbah ne bi smeli več razmišljati, saj je dokazan njihov vpliv na vedno večje število mladih iz najrazličnejših družbenih skupin. Zaradi priložnostne zaposlitve, ki se ponuja kot vmesna rešitev med zaključkom začetnega izobraževanja in vstopom v delovno življenje, se žal odlaga poklicno napredovanje in prevzemanje odgovornosti v socialnem in družinskem življenju, kakor dokazujejo študije in ugotovitve Dublinske fundacije, Mednarodne organizacije dela in Evropske zaposlovalne opazovalnice.

1.8

EESO podpira razvoj strukturiranega dialoga med nosilci odločanja in mladimi. Takšen dialog bi lahko prispeval k razvoju evropske transverzalne mladinske strategije, ki jo predlaga Komisija v svojem sporočilu. EESO pozdravlja predlog Komisije za pripravo poročila EU o mladih vsake tri leta in priporoča, da se tako zagotovi udeležba civilne družbe mladih, zlasti nacionalnih svetov mladih.

1.9

EESO podpira razvoj trdnega partnerstva med EU in mladimi v obliki deklaracije, ki bi jo podpisale evropske institucije in njihov partner v imenu mladih – Evropski forum mladih.

2.1

EESO se že več kot deset let ukvarja z vprašanjem mladih. Najnovejša mnenja o tem so še vedno aktualna in jih lahko tu vsaj delno navedemo. (1)

2.2

Evropska komisija je 5. septembra 2007 sprejela sporočilo na temo Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi, ki sta ga skupaj pripravila GD za izobraževanje in kulturo ter GD za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti. Pri pripravi so sodelovali tudi drugi generalni direktorati. Sporočilo obravnava teme, kot so izobraževanje mladih, zaposlovanje, zdravje in državljanstvo, in jih poskuša obravnavati medsektorsko. Sporočilu sta dodana dva delovna dokumenta služb Komisije, eden na temo prostovoljnega dela, drugi pa na temo zaposlovanja mladih.

2.3

Sporočilo odgovarja na nekatere zanimive ugotovitve poročila Naložbe v mladino: strategija opolnomočenja, ki ga je aprila 2007 objavil Urad svetovalcev za evropsko politiko (BEPA).

2.4

EESO na splošno pozdravlja pristop Evropske komisije tako glede oblike kot tudi vsebine tega sporočila. Z zadovoljstvom ugotavlja, da je pri pripravi sodelovalo več generalnih direktoratov.

2.5

Vendar EESO izraža skrb glede uresničevanja načrtov za pripravo transverzalne strategije za mlade. Komisija namreč ne priporoča načina, kako doseči ta cilj. Po začetnem odzivu Sveta trenutno nobena država članica nima nobenih načrtov.

3.1

To poglavje skoraj izključno obravnava formalno izobraževanje, toda uspeh vseživljenjskega učenja je odvisen tudi od sistemov neformalnega izobraževanja, ki omogočajo potrebno znanje in usposobljenost z dopolnitvijo dela šolskega sistema. Zato jih je treba upoštevati.

3.2

EESO se na splošno strinja s predlogi glede izboljšav kakovosti izobraževanja, ker so v skladu s sedanjimi strategijami in dokumenti.

3.3

EESO se tudi strinja, da je treba oblikovati posebno prvino za mlade v okviru Europass, ki dopolnjuje pobudo Youthpass, saj se Youthpass osredotoča le na dejavnosti mladih v okviru programa Mladi v akciji. Dejavnosti mladih, ki jih je treba upoštevati, pa je veliko več.

3.4

EESO priporoča, da Komisija nadaljuje prizadevanja za priznanje prostovoljnega dela mladih, tako da se poveže z organizacijami delodajalcev, zaposlenih, predstavnikov izobraževalnih ustanov in z ustreznimi nevladnimi organizacijami.

3.5

Mladi, ki opustijo šolanje, morajo imeti priložnost sodelovati v programih neformalnega usposabljanja, ki jih bodo pripravili na odraslo življenje in jim omogočili, da se kot zaposleni ali kot podjetniki uspešno vključijo na trg dela.

4.1

EESO poudarja, da brezposelnost mladih v Evropi ogroža prihodnost Evrope, in poziva države članice in evropske institucije, da sprejmejo potrebne ukrepe za izboljšanje stanja. Ti ukrepi morajo predvsem temeljiti na hitrejšem in učinkovitejšem izvajanju Evropskega pakta za mlade, saj so v mnogih državah članicah zaostanki precejšnji. Evropski pakt za mlade je danes še vedno bolj deklaracija kot pa resnični delovni načrt.

4.2

V prejšnjem mnenju (2) je EESO zahteval, da države članice razmislijo o vključitvi naslednjih ciljev v nacionalne reformne programe v okviru lizbonske strategije:

4.3

EESO je nedavno sprejel raziskovalno mnenje o prožni varnosti (3), ki bi lahko bila dobra podlaga za prihodnje delo na tem področju. Poleg tega ugotavlja, da se mladi v mnogih državah članicah soočajo z negotovim trgom dela, z visoko stopnjo brezposelnosti, pogodbami za določen čas, nezadostno socialno varnostjo in dejstvom, da so preveč usposobljeni za delo, ki ga opravljajo.

4.4

Socialna negotovost, ki je bila od nekdaj neločljiv in značilen element življenjskega obdobja mladosti, je za številne mlade v Evropi in v svetu vedno večja. Kot jasno kažejo zadnja poročila Mednarodne organizacije dela, se mladi soočajo z negotovostjo zaposlitve in težkimi materialnimi razmerami. Današnje starejše generacije bi se morale vprašati, kakšno prihodnost prepuščajo svojim potomcem.

4.5

EESO je že pozval k spodbujanju mladih podjetnikov s pomočjo finančne in tehnične podpore ter zmanjšanju birokracije, potrebne za prevzem, prenos in ustanovitev podjetja. Tako je EESO zainteresiran za predlagani pilotni projekt za spodbujanje mobilnosti mladih podjetnikov.

4.6

EESO se v zvezi s pobudo Komisije glede pripravništev strinja, da bi bilo treba za pripravništva uvesti neke vrste evropski okvir kakovosti ter omogočiti podjetjem, da se zavežejo tem načelom jasnih pogodb z mladimi. Danes v mnogih primerih mlade, ki opravljajo pripravništva, izkoriščajo kot poceni delovno silo, namesto da bi jim omogočili učenje in pripravo na svoj poklic.

4.7

V skladu s predlogom Komisije, ki spodbuja države članice k uporabi nacionalnih politik in sredstev EU za podporo fazi prehoda mladih od izobraževanja do zaposlitve, EESO poziva države članice, naj zmanjšajo upravno breme, povezano s prošnjami za sredstva EU, saj tako zmanjšujejo možnosti nevladnim organizacijam mladih, ki temeljijo na prostovoljnem delu, da bi dobile te vrste sredstva. Predfinanciranje projektov nevladnih organizacij bi tudi lahko pomagalo izboljšati možnosti za njihove projekte.

5.1

EESO vztraja, da je nujno treba posvetiti več pozornosti položaju mladih na podeželju in v revnejših mestnih okoljih. Marsikje na podeželju in v revnejših mestnih predelih mladi nimajo dostopa do kakovostne izobrazbe, usposabljanja, mobilnosti, zdravstvenih storitev, ponudbe za preživljanje prostega časa, niti zaposlitvenih možnosti ali priložnosti sodelovanja v civilni družbi.

5.2

EESO poziva države članice, naj se spopadejo z izzivom odprave revščine med otroki in mladimi, ki ima zanje hude posledice na številnih področjih, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje, ter celo zmanjšuje „življenjske možnosti“ otroka, da bi se kdaj rešil iz začaranega kroga revščine.

5.3

Sporočilo ne obravnava temeljne povezave med dostopnostjo in kakovostjo otroškega varstva na eni strani in poznejšim uspehom v šoli ter v poklicnem življenju na drugi. EESO priporoča, da se v skladu s cilji, določenimi v lizbonski strategiji, poudari pomen otroškega varstva za pripravo na šolo in samostojno življenje ter dejstvo, da je otroško varstvo izredno pomemben element za spodbujanje socialnega vključevanja in nadomeščanje zamujenega.

5.4

EESO prosi za dodatne ukrepe, da bi lahko otroci in mladi s posebnimi potrebami, ki so v neugodnem položaju ali so invalidi, v družbi enakopravno sodelovali: enakopravna udeležba pri dejavnostih programa za mlade; enak dostop do informacij o mladinski politiki in mladinskih projektih ter ukrepi za boljšo ozaveščenost.

5.5

ESSO se na splošno strinja z analizo Evropske komisije o enakosti med moškimi in ženskami, vendar obžaluje, da ni v sporočilu nobenih novih predlogov za boj proti stereotipom glede spola.

5.6

EESO je že prosil Komisijo za ukrepe, ki so osredotočeni na zdravje otrok in mladih, predvsem na zdrav in uravnotežen način življenja:

5.7

V skladu z nedavnimi mnenji Odbora o solidarnosti med generacijami (4), je solidarnost z mladimi treba povezati s horizontalnimi transverzalnimi politikami, vendar v duhu sodelovanja in solidarnosti z drugimi starostnimi skupinami civilne družbe: otroki, odraslimi in starejšimi.

5.8

Zato EESO pozdravlja strategijo za zdravje, ki jo je sprejela Komisija.

6.1

EESO podpira aktivno udeležbo mladih, tako v svojih mnenjih kot tudi s tem, da je ponudil svoje zmogljivosti za pripravo Evropskega tedna mladih 2007.

6.2

V enem od prejšnjih mnenj je EESO poudaril pomen aktivne udeležbe in samostojnosti mladih v širši družbi. Priporočal je naslednje:

6.3

EESO želi, da bi bil del sporočila, ki obravnava prostovoljno delo mladih (točka 5.2), bolj jasen in manj splošen. ESSO obžaluje, da nobeno njegovo priporočilo iz raziskovalnega mnenja (5) ni bilo vključeno v sporočilo.

6.4

Zato EESO ponavlja svoje glavne ugotovitve o tej temi:

6.5

EESO podpira razvoj trdnega partnerstva med EU in mladimi v obliki deklaracije, ki bi jo predvidoma konec tega leta podpisale evropske institucije in njihova partnerska organizacija v imenu mladih – Evropski forum mladih. Z zadovoljstvom ugotavlja, da želi Evropski forum mladih razmisliti o ustreznih sredstvih in instrumentih z zainteresiranimi partnerji, da bi zagotovil, da bodo v okviru tega procesa njihova stališča izražena in upoštevana, zlasti stališča mladih z omejenimi priložnostmi. (6)

6.6

Poleg tega EESO podpira razvoj strukturiranega dialoga med nosilci odločanja in mladimi. Takšen dialog mora prispevati k razvoju evropske transverzalne strategije za mlade, ki jo predlaga Komisija v svojem sporočilu. EESO predlaga, da se skliče srečanje, ki bi se ga udeležili vsi ustrezni generalni direktorati Komisije, predstavniki Sveta in Evropskega parlamenta ter civilne družbe mladih, z namenom, da se določi skupen časovni načrt o tem, kako medsektorsko obravnavati vprašanja mladih. EESO meni, da bi bil takšen skupni časovni načrt konkreten odziv na zahteve mladih in civilne družbe mladih, izražene na vrhu mladih marca 2007 v Rimu.

6.7

Strukturiran dialog z mladimi bi moral dobro izkoristiti obstoječe možnosti, med drugim dogodke za mlade v okviru predsedstev EU in evropskega tedna mladih. Te dogodke bi morali izkoristiti za razprave o napredku evropske transverzalne strategije za mlade, njihove rezultate v pisni obliki pa je treba povezati s tem napredkom.

6.8

EESO pozdravlja predlog Komisije za pripravo poročila EU o mladih vsake tri leta. To poročilo bi moralo biti v skladu s transverzalno strategijo za mlade in njenimi cilji in vsebovati dobro opredeljene kazalnike uspešnosti ali neuspešnosti. Pri pripravi poročila je treba zagotoviti udeležbo civilne družbe mladih, zlasti nacionalnih svetov mladih.