(1)

Za določitev dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2021–2030 v sektorjih, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2018/842, morajo ustrezni izračuni temeljiti na najtočnejših razpoložljivih podatkih. Zato so skupne emisije toplogrednih plinov, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2018/842 in ki jih države članice predložijo Komisiji v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) v letu 2020, določene po celovitem pregledu. Navedeni pregled je opravila Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) št. 525/2013, zajema pa pregledane podatke o emisijah toplogrednih plinov za leta 2005 in 2016–2018 v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2018/842.

(2)

Enako točni podatki kot pregledani podatki iz evidenc se zahtevajo v zvezi z emisijami toplogrednih plinov iz nepremičnih naprav s področja uporabe Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: EU ETS), kot izhaja iz registra Unije za preverjene emisije teh naprav (v nadaljnjem besedilu: register). Če emisije v okviru EU ETS iz leta 2005 v registru ne ustrezajo sedanjemu področju uporabe Direktive 2003/87/ES ali Uredbe (EU) 2018/842, se za zagotavljanje dopolnilnih podatkov o emisijah uporabljajo ustrezni sklepi Komisije (4), sprejeti v skladu z Direktivo 2003/87/ES ali Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter nacionalni načrti dodelitve pravic, kot tudi uradna korespondenca med Komisijo in zadevnimi državami članicami.

(3)

Da se zagotovi skladnost določenih dodelitev letnih emisij s sporočenimi emisijami toplogrednih plinov za vsako leto v obdobju 2021–2030, je treba dodeljene letne emisije držav članic izračunati v ekvivalentih CO2 z uporabo enakih vrednosti za potenciale globalnega segrevanja, in sicer vrednosti, ki so določene v petem ocenjevalnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe in navedene v Prilogi k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/1044 (6).

(4)

Za izračun dodeljenih letnih emisij za vsako državo članico za leto 2030 v skladu z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v letu 2030 glede na njihove ravni v letu 2005, določenim v Prilogi I k Uredbi (EU) 2018/842, se uporablja petstopenjska metodologija.

(5)

Kot prvo se določi vrednost emisij toplogrednih plinov iz leta 2005. Količina emisij toplogrednih plinov iz nepremičnih naprav s področja uporabe Direktive 2003/87/ES, ki je obstajala leta 2005, se odšteje od pregledanih skupnih emisij toplogrednih plinov za leto 2005. Za države članice, ki so v EU ETS začele sodelovati po letu 2005, se uporablja količina emisij iz leta 2005, kot je določena v Sklepu 2013/162/EU. Razširitev področja uporabe Direktive 2003/87/ES v letu 2013 se odraža z izračunom enakovredne vrednosti za leto 2005 ustrezne prilagoditve dodeljenih letnih emisij za leto 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES, kot je določena v Izvedbenem sklepu 2013/634/EU. Kot zahteva člen 10(1)(a) Uredbe (EU) 2018/842, izračun odraža tudi spremembe v zvezi z napravami, zajetimi v področju uporabe, med letoma 2005 in 2012, na enak način, kot je določeno v Sklepu (EU) 2017/1471.

(6)

Kot drugo, dodeljene letne emisije za vsako državo članico za leto 2030 se izračunajo z uporabo odstotnega deleža iz Priloge I k Uredbi (EU) 2018/842 glede na njihovo izračunano vrednost emisij za leto 2005.

(7)

Kot tretje, povprečna količina emisij toplogrednih plinov znotraj področja uporabe Uredbe (EU) 2018/842 v letih 2016, 2017 in 2018 vsake države članice se izračuna tako, da se povprečna količina preverjenih emisij toplogrednih plinov iz nepremičnih naprav, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2003/87/ES, v letih 2016, 2017 in 2018 v zadevni državi članici ter emisije CO2 iz notranjega letalskega prometa odštejejo od povprečnih skupnih pregledanih emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018.

(8)

Kot četrto, izračunajo se dodeljene letne emisije za vsako državo članico za leta 2021–2029. Določijo se na podlagi linearne krivulje, ki se začne s povprečno količino za leta 2016, 2017 in 2018 na petih dvanajstinah razdalje od leta 2019 do leta 2020, konča pa z dodeljenimi letnimi emisijami za leto 2030. Za Grčijo, Hrvaško in Madžarsko se linearna krivulja začne leta 2020, kar pomeni nižjo dodelitev za navedene države članice.

(9)

Nazadnje se dobljene vrednosti dodeljenih letnih emisij prilagodijo. Pravice iz EU ETS, ki se nanašajo na emisije toplogrednih plinov iz nepremičnih naprav, izključenih iz EU ETS v skladu s členom 27 Direktive 2003/87/ES in o katerih so države članice obvestile Komisijo v skladu z navedenim členom, zato spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2018/842, če so izključene iz zgornje meje emisij Unije v skladu z navedeno direktivo od leta 2021 dalje. Količine, ki se odštejejo od zgornje meje, se nato prištejejo k dodeljenim letnim emisijam zadevnih držav članic za obdobje 2021–2030. Količina prilagoditve, določena v Prilogi IV k Uredbi (EU) 2018/842, se doda dodeljenim letnim emisijam za leto 2021 za vsako državo članico iz navedene priloge.

(10)

Skupne največje količine za nekatere države članice po zmanjšanju pravic iz EU ETS, ki se lahko upoštevajo pri preverjanju skladnosti države članice med letoma 2021 in 2030 v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2018/842, se določijo z uporabo odstotnih deležev, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(3) navedene uredbe, na vrednosti izračunanih vrednosti emisij toplogrednih plinov za leto 2005.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –