Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019D2032

    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2032 z dne 26. novembra 2019 o določitvi ukrepov za preprečevanje vnosa glive Fusarium circinatum Nirenberg & O’Donnell (prej Gibberella circinata) v Unijo in njenega širjenja znotraj Unije ter razveljavitvi Odločbe 2007/433/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8359)

    UL L 313, 4.12.2019, p. 94–100 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2019/2032/oj

    4.12.2019   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 313/94


    IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/2032

    z dne 26. novembra 2019

    o določitvi ukrepov za preprečevanje vnosa glive Fusarium circinatum Nirenberg & O’Donnell (prej Gibberella circinata) v Unijo in njenega širjenja znotraj Unije ter razveljavitvi Odločbe 2007/433/ES

    (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 8359)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti tretjega stavka člena 16(3) Direktive,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Odločba Komisije 2007/433/ES (2) je vzpostavila začasne nujne ukrepe za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell 1998 v Unijo in njenega širjenja znotraj Unije.

    (2)

    Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell 1998 in Fusarium circinatum Nirenberg & O’Donnell 1998 sta dve imeni za isto, pleomorfno glivo, ki označujeta teleomorfni (spolni) oziroma anamorfni (nespolni) stadij istega organizma. V skladu z najnovejšim znanstvenim soglasjem (3) bi bilo treba od leta 2013 za označevanje organizma uporabiti ime „Fusarium circinatum Nirenberg & O’Donnell 1998“.

    (3)

    Gliva Fusarium circinatum Nirenberg & O’Donnell 1998 (v nadaljnjem besedilu: zadevni organizem) je od marca 2019 navedena v oddelku II dela A Priloge I k Direktivi 2000/29/ES (4).

    (4)

    Zadevni organizem je navzoč na Portugalskem in v Španiji, pojavlja pa se zlasti v drevesnicah in gozdovih, vendar tudi na zasebnih vrtovih. Ti državi članici sta sprejeli nacionalne ukrepe v zvezi z njegovim obvladovanjem in izkoreninjenjem, da bi preprečili nadaljnji vnos navedenega organizma na svoje ozemlje in njegovo širjenje znotraj svojega ozemlja.

    (5)

    Leta 2010 je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) objavila mnenje o oceni tveganja glive Fusarium circinatum za ozemlje Unije in oceno možnosti obvladovanja tveganja (5).

    (6)

    Zadevni organizem se večinoma povezuje z rastlinami iz rodu Pinus in vrste Pseudotsuga menziesii (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline).

    (7)

    Glede na letne preglede, ki jih države članice predložijo v skladu z Odločbo 2007/433/ES, in znanstveno mnenje EFSA je mogoče ugotoviti, da je zadevni organizem že navzoč na delih ozemlja Unije. Vendar je videti tudi, da je ob upoštevanju med drugim ekoklimatskih podatkov, porazdelitve morebitnih gostiteljev in zelo velikega potenciala za naselitev zadevnega organizma, trenutno napadeno območje znatno manjše od ogroženega območja.

    (8)

    Zato je primerno posodobiti ukrepe proti zadevnemu organizmu. Navedeni ukrepi bi morali zagotavljati pravočasno odkrivanje zadevnega organizma na ozemlju Unije, njegovo izkoreninjenje, če se ugotovi njegova navzočnost na ozemlju Unije, in zahteve za premike, znotraj Unije, rastlin (vključno s semeni in storži, ki vsebujejo semena, namenjenimi sajenju), posebnih oblik lesa in lesenega pakirnega materiala z razmejenih območij. Navedeni ukrepi so potrebni za zagotovitev proaktivnega pristopa k preprečevanju naselitve in širjenja zadevnega organizma v Uniji.

    (9)

    Razširjenost zadevnega organizma po svetu ni jasna. Vendar glede na razpoložljive informacije navzočnost navedenega organizma v evropskih tretjih državah ni znana. Poleg tega so izkušnje pokazale, da zadevni organizem ni bil vnesen v Unijo s trgovino z zadevnimi rastlinami (vključno s semeni in storži, ki vsebujejo semena, namenjenimi sajenju), lesom, izoliranim lubjem in lesenim pakirnim materialom, ki izvirajo iz navedenih držav.

    (10)

    Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe za vnos zadevnih rastlin (vključno s semeni in storži, ki vsebujejo semena, namenjenimi sajenju), lesa, izoliranega lubja in lesenega pakirnega materiala v Unijo zgolj iz neevropskih tretjih držav. Takšni ukrepi bi morali vključevati fitosanitarno spričevalo ter uradne preglede ob vnosu navedenega blaga. Navedeni ukrepi bi se morali nanašati tudi na posebne oblike lesa iglavcev (Pinales) in lesenega pakirnega materiala, saj je verjetno, da so gostiteljice zadevnega organizma.

    (11)

    Zaradi pravne varnosti bi bilo treba Odločbo 2007/433/ES razveljaviti.

    (12)

    Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

    SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    Opredelitev pojmov

    V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (1)

    „zadevni organizem“ pomeni Fusarium circinatum Nirenberg & O’Donnell 1998;

    (2)

    „zadevne rastline“ pomenijo rastline iz rodu Pinus L. in vrste Pseudotsuga menziesii (Mirbel) Franco;

    (3)

    „mesto pridelave“ pomeni:

    (a)

    vsak prostor ali skupino njiv, ki se upravlja kot posamezna pridelovalna ali kmetijska enota, ali

    (b)

    gozdno površino, namenjeno pridelavi ali spravilu semen zadevnih rastlin;

    (4)

    „lesen pakirni material“ pomeni lesen pakirni material v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, sodov in podobne embalaže za pakiranje, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic in varovalnih oblog, ne glede na to, ali se dejansko uporablja pri prevozu predmetov vseh vrst ali ne, razen surovega lesa debeline 6 mm ali manj, predelanega lesa, izdelanega z lepilom, vročino in tlakom ali njihovo kombinacijo, ter varovalnih oblog, ki se uporabljajo za podporo pošiljk lesa, ki so iz lesa iste vrste in kakovosti kot les v pošiljkah ter izpolnjujejo iste fitosanitarne zahteve Unije kot les v pošiljki.

    Člen 2

    Ukrepi ob odkritju ali sumu navzočnosti zadevnega organizma

    1.   Vsaka oseba, ki sumi ali je seznanjena z navzočnostjo zadevnega organizma, nemudoma obvesti pristojni uradni organ in mu predloži vse ustrezne informacije o navzočnosti ali sumu navzočnosti zadevnega organizma.

    2.   Pristojni uradni organ te informacije nemudoma uradno zabeleži.

    3.   Kadar je pristojni uradni organ obveščen o navzočnosti ali sumu navzočnosti zadevnega organizma, izvede vse potrebne ukrepe za potrditev navedene navzočnosti ali suma navzočnosti.

    4.   Države članice zagotovijo, da so vse osebe, ki so odgovorne za rastline, rastlinske proizvode ali les zadevnih rastlin ali les iglavcev (Pinales), ki so lahko okuženi z zadevnim organizmom, nemudoma obveščene o navzočnosti ali sumu navzočnosti zadevnega organizma in ukrepih, ki jih je treba izvesti.

    Člen 3

    Pregledi navzočnosti zadevnega organizma na ozemljih držav članic

    1.   Države članice izvedejo letne spreglede za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma na svojih ozemljih. Navedenih pregledov ni treba izvesti, kadar se nedvoumno ugotovi, da se zadevni organizem zaradi ekoklimatskih pogojev ali odsotnosti gostiteljskih vrst v zadevni državi članici ne more naseliti ali širiti.

    2.   Navedeni pregledi izpolnjujejo naslednje pogoje:

    (a)

    izvede jih pristojni uradni organ ali pa se izvedejo pod njegovim uradnim nadzorom;

    (b)

    vključujejo vizualne preglede, v primeru kakršnega koli suma na okužbo z zadevnim organizmom pa tudi vzorčenje in testiranje;

    (c)

    temeljijo na trdnih znanstvenih in tehničnih načelih ter se izvedejo ob ustreznem času leta glede možnosti za odkritje zadevnega organizma z vizualnim pregledom, vzorčenjem in testiranjem.

    Člen 4

    Vzpostavitev razmejenih območij

    1.   Kadar je navzočnost zadevnega organizma potrjena, zadevna država članica nemudoma razmeji območje v skladu z odstavkom 2.

    2.   Razmejeno območje sestavljata:

    (a)

    napadeno območje, na katerem je bila potrjena navzočnost zadevnega organizma in ki vključuje vse rastline, za katere je znano, da so okužene ali imajo znake ali simptome, ki kažejo na morebitno okužbo, ali ki bi lahko že bile kontaminirane ali okužene oz. se lahko kontaminirajo ali okužijo z zadevnim organizmom, ter

    (b)

    varovalni pas, ki obdaja napadeno območje, z mejo najmanj 1 km od napadenega območja.

    V primeru, da se več varovalnih pasov prekriva ali so si geografsko blizu, se opredeli večje razmejeno območje, ki vključuje ustrezna razmejena območja in območja med njimi.

    Natančna razmejitev napadenega območja in varovalnega pasu temelji na trdnih znanstvenih načelih, biologiji zadevnega organizma, stopnji napadenosti in porazdelitvi zadevnih rastlin na zadevnem območju.

    3.   Če se znotraj varovalnega pasu potrdi navzočnost zadevnega organizma, se razmejitev napadenega območja in varovalnega pasu nemudoma pregleda in ustrezno spremeni.

    4.   Kadar na podlagi pregledov iz člena 3 zadevni organizem na razmejenem območju ni bil odkrit dve leti zapored, se lahko razmejitev prekliče. V takih primerih zadevna država članica obvesti Komisijo in druge države članice o preklicu razmejitve.

    5.   Države članice ustrezno prilagodijo razmejeno območje, kadar je to upravičeno zaradi razvoja zadevnega fitosanitarnega tveganja, kot je opisano v odstavkih 2, 3 ali 4. To prilagoditev nemudoma sporočijo Komisiji in drugim državam članicam.

    6.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko zadevna država članica odloči, da ne vzpostavi razmejenega območja, če obstaja dokaz, da je navzočnost zadevnega organizma enkraten primer in ni naselitve navedenega organizma ter da širjenje zadevnega organizma ni mogoče zaradi pogojev, pod katerimi so bili zadevne rastline in les, izolirano lubje ali lesen pakirni material iz zadevnih rastlin ali iglavcev, gojeni ali skladiščeni.

    7.   V primeru iz odstavka 6 zadevna država članica:

    (a)

    sprejme takojšnje ukrepe za zagotovitev takojšnjega izkoreninjenja zadevnega organizma in izključitev možnosti njegovega širjenja ter za zagotovitev uničenja kakršnega koli okuženega materiala;

    (b)

    najmanj dve leti izvaja redne ustrezne preglede, da se ugotovi, ali so bile poleg rastlin, na katerih je bil zadevni organizem najprej odkrit, okužene tudi druge rastline. Navedeni pregledi se izvedejo na območju, ki obdaja napadeno območje, z mejo najmanj1 km od napadenega območja;

    (c)

    sprejme kakršen koli drug ukrep, ki bi lahko prispeval k izkoreninjenju zadevnega organizma, ob upoštevanju mednarodnega standarda za fitosanitarne ukrepe (ISPM) št. 9 (6) in uporabi celostnega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14 (7);

    (d)

    Komisijo in druge države članice obvesti o utemeljitvi, zakaj se razmejeno območje ne vzpostavi, in rezultatih pregledov iz točke (b) takoj, ko so na voljo.

    Člen 5

    Ukrepi za izkoreninjenje na razmejenem območju

    1.   Zadevna država članica na razmejenem območju uporabi naslednje ukrepe:

    (a)

    rastline, za katere je znano, da so okužene z zadevnim organizmom, in rastline, ki kažejo simptome morebitne okužbe z navedenim organizmom ali za katere se sumi, da so okužene z navedenim organizmom, se takoj odstranijo;

    (b)

    zadevne rastline v polmeru 100 m okrog napadenih rastlin se odstranijo;

    (c)

    kakršen koli drug ukrep, ki bi lahko prispeval k popolnemu izkoreninjenju zadevnega organizma, ob upoštevanju ISPM št. 9 in uporabi celostnega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14.

    Za namene točk (a) in (b) prvega pododstavka odstranitev vključuje uničenje rastlin ter odstranitev in varno odlaganje korenin, in sicer vsaj prvih 50 cm od koreninskega vratu, in ostankov lubja.

    2.   Z odstopanjem od odstavka 1 zadevnih rastlin, ki so bile vzorčene in testirane za namene člena 3 in za katere je bilo potrjeno, da niso okužene z zadevnim organizmom, ni treba odstraniti.

    3.   Zadevna država članica izvede ustrezne preiskave za ugotavljanje izvora okužbe. Sledi zadevnim rastlinam, lesu in izoliranemu lubju, ki izvirajo iz zadevnih rastlin ali iglavcev (Pinales) in so povezani z zadevnim primerom okužbe, vključno s tistimi, ki so bili premaknjeni pred vzpostavitvijo razmejenega območja. Rezultati takih preiskav se sporočijo državam članicam, iz katerih izvirajo zadevne rastline, in državam članicam, v katere so bile navedene rastline premaknjene.

    Člen 6

    Premiki zadevnih rastlin znotraj Unije

    1.   Zadevne rastline, namenjene za sajenje, se lahko premikajo znotraj ozemlja Unije le, če jim je priložen rastlinski potni list.

    Navedeni rastlinski potni list se izda za zadevne rastline, namenjene za sajenje, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

    (a)

    v svoji celotni življenjski dobi ali od njihovega vnosa v Unijo so rasle na mestu pridelave, ki se nahaja zunaj razmejenega območja;

    (b)

    izvirajo z mesta pridelave, vključno z njegovo okolico s polmerom vsaj 1 km, na katerem med uradnimi letnimi inšpekcijskimi pregledi v obdobju dveh let pred njihovim premikom niso bili opaženi simptomi zadevnega organizma, in pred premikom so bile testirane na podlagi reprezentativnega vzorca za vsako partijo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so proste zadevnega organizma.

    2.   Zadevne rastline, razen rastlin za sajenje, se lahko premaknejo z napadenega območja v varovalni pas in z razmejenega območja na preostalo ozemlje Unije le, če jim je priložen rastlinski potni list.

    Navedeni rastlinski potni list se izda le, če navedene zadevne rastline izvirajo z mesta pridelave, vključno z njegovo okolico s polmerom vsaj 1 km, na katerem med uradnimi letnimi inšpekcijskimi pregledi v obdobju dveh let pred njihovim premikom niso bili opaženi simptomi zadevnega organizma, in so bile pred premikom testirane na podlagi reprezentativnega vzorca za vsako partijo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so proste zadevnega organizma.

    3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se rastlinski potni list ne zahteva za premik zadevnih rastlin, namenjenih za sajenje, h kateri koli osebi, ki ne deluje za namene svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti, in pridobi navedene rastline za lastno uporabo.

    4.   Vendar se odstopanje iz odstavka 3 ne uporablja za premike z napadenega območja v varovalni pas in z razmejenega območja na preostalo ozemlje Unije.

    Člen 7

    Premiki nekaterega lesa in izoliranega lubja z razmejenih območij

    1.   Naslednji material se lahko premakne z napadenega območja v varovalni pas in z razmejenega območja na preostalo ozemlje Unije le, če mu je priložen rastlinski potni list:

    (a)

    les zadevnih rastlin, razen lesenega pakirnega materiala;

    (b)

    les iglavcev (Pinales) v obliki sekancev, iver, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, delno ali v celoti pridobljenih iz teh iglavcev, ter

    (c)

    izolirano lubje iglavcev (Pinales).

    Navedeni rastlinski potni list se izda le, če je bil navedeni material ustrezno toplotno obdelan tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena temperatura najmanj 56 °C.

    2.   Les, ki ga je treba obdelati v skladu z odstavkom 1 tega člena, se lahko premakne z razmejenega območja le pod naslednjimi pogoji:

    (a)

    na razmejenem območju ni na voljo ustreznega obrata za obdelavo;

    (b)

    obdelava se izvede v najbližjem obratu za obdelavo zunaj razmejenega območja, v katerem je taka obdelava mogoča, ter

    (c)

    prevoz poteka pod uradnim nadzorom in v zaprtih vozilih, s čimer se zagotovi, da les ne uhaja in da se zadevni organizem ne more širiti.

    Člen 8

    Premiki lesenega pakirnega materiala z razmejenih območij

    Les iglavcev v obliki lesenega pakirnega materiala se lahko premakne z napadenega območja v varovalni pas in z razmejenega območja na preostalo ozemlje Unije le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

    (a)

    izdelan je iz lesa, ki mu je bilo odstranjeno lubje, kot je določeno v ISPM št. 15 (8);

    (b)

    obdelan je z eno od odobrenih obdelav, kot je določeno v Prilogi I k ISPM št. 15;

    (c)

    opremljen je z oznako, kot je določeno v Prilogi II k ISPM št. 15, ki označuje, da je bil lesen pakirni material obdelan z odobreno fitosanitarno obdelavo v skladu z navedenim standardom.

    Člen 9

    Vnos zadevnih rastlin v Unijo

    Zadevne rastline se lahko vnesejo na ozemlje Unije iz neevropskih tretjih držav le, če jim je priloženo spričevalo iz člena 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES, ki v rubriki „Dopolnilna izjava“ vsebuje eno od naslednjih izjav:

    (a)

    v svoji celotni življenjski dobi so rasle v državi, za katero navzočnost zadevnega organizma ni znana;

    (b)

    v svoji celotni življenjski dobi so rasle na območju, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe opredelila za prosto zadevnega organizma;

    (c)

    izvirajo z mesta pridelave, vključno z njegovo okolico s polmerom vsaj 1 km, na katerem med uradnimi inšpekcijskimi pregledi v obdobju dveh let pred njihovim premikom niso bili opaženi simptomi zadevnega organizma, in neposredno pred izvozom so bile vzorčene in testirane na podlagi reprezentativnega vzorca za vsako partijo, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so proste zadevnega organizma.

    Člen 10

    Vnos nekaterega lesa in izoliranega lubja v Unijo

    1.   Les zadevnih rastlin, razen v obliki sekancev, iver, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, ter izolirano lubje, delno ali v celoti pridobljeno iz navedenih rastlin, razen v obliki lesenega pakirnega materiala, ki izvirata iz neevropskih tretjih držav, se lahko vneseta na ozemlje Unije le, če jima je priloženo spričevalo iz člena 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES.

    2.   Navedeno spričevalo v rubriki „Dopolnilna izjava“ vsebuje eno od naslednjih izjav:

    (a)

    les ali izolirano lubje izvira iz države, ki jo je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe opredelila za prosto zadevnega organizma;

    (b)

    izvira z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe opredelila za prosto zadevnega organizma;

    (c)

    bil je ustrezno toplotno obdelan tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena temperatura najmanj 56 °C; toplotna obdelava se označi z oznako „HT“ na lesu ali kakršni koli embalaži v skladu s trenutno rabo in na spričevalu.

    3.   Les iglavcev (Pinales) v obliki sekancev, iver, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov ter izolirano lubje, delno ali v celoti pridobljeno iz teh iglavcev, ki izvirata iz neevropskih tretjih držav, se lahko vneseta na ozemlje Unije le, če jima je priloženo spričevalo iz člena 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES.

    4.   Navedeno spričevalo v rubriki „Dopolnilna izjava“ vsebuje eno od naslednjih izjav:

    (a)

    les ali izolirano lubje izvira iz države, ki jo je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe opredelila za prosto zadevnega organizma;

    (b)

    les ali izolirano lubje izvira z ozemlja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe opredelila za prosto zadevnega organizma;

    (c)

    bil je ustrezno toplotno obdelan tako, da je bila v celotnem profilu lesa za najmanj 30 zaporednih minut dosežena temperatura najmanj 56 °C; toplotna obdelava se označi z oznako „HT“ na lesu ali kakršni koli embalaži v skladu s trenutno rabo.

    Člen 11

    Uradni pregledi zadevnih rastlin ter nekaterega lesa in izoliranega lubja, ki izvirajo iz neevropskih tretjih držav, ob vnosu v Unijo

    1.   Za vse pošiljke zadevnih rastlin, lesa zadevnih rastlin, razen v obliki lesenega pakirnega materiala, ter lesa iglavcev (Pinales) v obliki sekancev, iver, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, delno ali v celoti pridobljenih iz teh iglavcev, vnesene v Unijo iz neevropske tretje države, za katero je znana navzočnost zadevnega organizma, se izvedejo natančni uradni pregledi na vstopnem mestu v Unijo ali namembnem kraju, določenem v skladu s členom 1 Direktive Komisije 2004/103/ES (9).

    2.   Navedeni uradni pregledi vključujejo vizualni pregled ter, kadar je to ustrezno, vzorčenje in testiranje partije rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov za potrditev odsotnosti zadevnega organizma.

    Člen 12

    Skladnost s predpisi

    Države članice za uskladitev s tem sklepom razveljavijo ali spremenijo ukrepe, ki so jih sprejele, da bi svoje ozemlje zaščitile pred vnosom in širjenjem zadevnega organizma. O navedenih ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo.

    Člen 13

    Razveljavitev

    Odločba 2007/433/ES se razveljavi.

    Člen 14

    Naslovniki

    Ta sklep je naslovljen na države članice.

    V Bruslju, 26. novembra 2019

    Za Komisijo

    Vytenis ANDRIUKAITIS

    Član Komisije


    (1)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

    (2)  Odločba Komisije 2007/433/ES z dne 18. junija 2007 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti (UL L 161, 22.6.2007, str. 66).

    (3)  Turland, N. J., et al. (ur.) 2018: Mednarodni nomenklaturni kodeks za alge, glive in rastline (Šenženski kodeks) (International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants (Shenzhen Code)), sprejet na devetnajstem mednarodnem botaničnem kongresu julija 2017 v Šenženu na Kitajskem. Regnum Vegetabile 159. Glashütten: Koeltz Botanical Books. DOI https://doi.org/10.12705/Code.2018.

    (4)  Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2019/523 z dne 21. marca 2019 o spremembi prilog I do V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 86, 28.3.2019, str. 41).

    (5)  Odbor EFSA za zdravje rastlin: Ocena tveganja glive Gibberella circinata za ozemlje EU ter opredelitev in ocena možnosti obvladovanja tveganja (Risk assessment of Gibberella circinata for the EU territory and identification and evaluation of risk management options). EFSA Journal 2010;8(6):1620. doi:10.2903/j.efsa.2010.1620.

    (6)  ISPM št. 9: Smernice za programe izkoreninjenja škodljivih organizmov. Na voljo na https://www.ippc.int/core-activities/standards-setting/ispms/#614.

    (7)  ISPM št. 14: Uporaba integriranih ukrepov pri sistemskem pristopu k obvladovanju tveganj zaradi škodljivih organizmov. Na voljo na https://www.ippc.int/core-activities/standards-setting/ispms/#614.

    (8)  ISPM št. 15: Pravila za lesen pakirni material v mednarodni trgovini.

    (9)  Direktiva Komisije 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, str. 16).


    Top