Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 32013R1391

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1391/2013 z dne 14. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije

UL L 349, 21.12.2013, p. 28–43 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 22/06/2022; implicitno zavrnjeno 32022R0869

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2013/1391/oj

21.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 349/28

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1391/2013

z dne 14. oktobra 2013

o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (1) ter zlasti člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 347/2013 določa nov okvir za načrtovanje infrastrukture in izvajanje projektov za obdobje do leta 2020 in naprej. Določa devet strateških geografskih prednostnih koridorjev glede energetske infrastrukture na področju električne energije, plina in nafte ter tri infrastrukturna prednostna območja na ravni Unije na področju elektroenergetskih avtocest, pametnih omrežij in omrežij za prenos ogljikovega dioksida ter uvaja pregleden in vključujoč postopek za opredelitev konkretnih projektov skupnega interesa. Projekti, označeni kot projekti skupnega interesa, bodo upravičeni do poenostavljenih in učinkovitih postopkov izdaje dovoljenj, boljše regulativne obravnave in po potrebi do finančne podpore v okviru instrumenta za povezovanje Evrope.

(2)

V skladu s členom 3(4) Uredbe (EU) št. 347/2013 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za oblikovanje seznama projektov skupnega interesa Unije (seznam Unije) na podlagi regionalnih seznamov, ki so jih sprejeli organi odločanja regionalnih skupin, ustanovljeni z navedeno uredbo.

(3)

Predloge projektov, predložene za vključitev na prvi seznam projektov skupnega interesa Unije, so ocenile regionalne skupine, ustanovljene z Uredbo (EU) št. 347/2013 in sestavljene iz predstavnikov držav članic, nacionalnih regulativnih organov, sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, Komisije, Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in Evropske mreže sistemskih operaterjev prenosnih omrežij za električno energijo in plin (v nadaljnjem besedilu: ENTSO-E in ENTSOG).

(4)

V okviru dela regionalnih skupin so bila opravljena posvetovanja z organizacijami, ki zastopajo zadevne deležnike, vključno s proizvajalci, sistemskimi operaterji distribucijskih omrežij, dobavitelji, potrošniki in okoljevarstvenimi organizacijami.

(5)

Osnutki regionalnih seznamov so bili sprejeti na srečanju na tehnični ravni 13. julija 2013, kjer so sodelovali predstavniki Komisije in zadevnih držav članic. Potem ko je Agencija 17. julija 2013 dala svoje mnenje o osnutkih regionalnih seznamov, so organi odločanja regionalnih skupin 24. julija 2013 sprejeli končne regionalne sezname. Države članice, katerih ozemlje projekt zadeva, so v skladu s členom 172 PDEU in členom 3(3)(a) Uredbe (EU) št. 347/2013 odobrile vse predlagane projekte.

(6)

Seznam projektov skupnega interesa Unije temelji na končnih regionalnih seznamih. En projekt je bilo treba odstraniti s seznama zaradi razprav o določitvi območij Natura 2000.

(7)

Projekti na tem prvem seznamu projektov skupnega interesa Unije so bili ponovno ocenjeni in ugotovljeno je bilo, da izpolnjujejo merila za projekte skupnega interesa iz člena 4 Uredbe (EU) št. 347/2013.

(8)

Skladnost med regijami je bila zagotovljena ob upoštevanju mnenja Agencije, ki ga je predložila 17. julija 2013.

(9)

Projekti skupnega interesa so navedeni po vrstnem redu prednostnih koridorjev, določenem v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 347/2013. Seznam ne vključuje razvrstitve projektov.

(10)

Projekti skupnega interesa so navedeni kot samostojni projekti skupnega interesa ali kot del sklopa več projektov skupnega interesa. Nekateri projekti skupnega interesa so bili združeni v sklope zaradi svoje medsebojne odvisnosti in potencialne ali dejanske konkurenčnosti (2). Za vse projekte skupnega interesa veljajo iste pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

(11)

Seznam Unije vključuje projekte skupnega interesa v različnih fazah razvoja. Nekateri projekti so še v začetni fazi, tj. predhodni fazi izvedljivosti, fazi izvedljivosti ali fazi presoje. V teh primerih so še potrebne študije, ki lahko dokažejo, da so projekti tehnično in ekonomsko izvedljivi ter skladni z zakonodajo EU in zlasti okoljsko zakonodajo EU. V tem smislu bi morali biti morebitni vplivi na okolje ustrezno opredeljeni, ocenjeni in odpravljeni ali ublaženi.

(12)

Vključitev projektov na seznam projektov skupnega interesa Unije, zlasti projektov, ki so še v zgodnjih fazah, ne posega v rezultat ustrezne okoljske presoje in postopkov izdaje dovoljenj. Projekte, ki niso v skladu z zakonodajo Unije, bi bilo treba odstraniti s seznama projektov skupnega interesa Unije. Izvajanje projektov skupnega interesa, vključno z njihovo skladnostjo z zakonodajo EU, bi bilo treba spremljati na nacionalni ravni in v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 347/2013.

(13)

V skladu s členom 3(4) Uredbe (EU) št. 347/2013 je seznam Unije v obliki priloge k navedeni uredbi.

(14)

Uredbo (EU) št. 347/2013 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V skladu s Prilogo k tej uredbi se Uredbi (EU) št. 347/2013 doda Priloga VII.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. oktobra 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1)  UL L 115, 25.4.2013, str. 39.

(2)  Kot je pojasnjeno v Prilogi.

PRILOGA

Naslednja priloga se doda Uredbi (EU) št. 347/2013:

„PRILOGA VII

Seznam projektov skupnega interesa Unije (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije) iz člena 3(4)

A.   Komisija je pri pripravi seznama Unije uporabila naslednja načela:

1.   Sklopi projektov skupnega interesa

Nekateri projekti skupnega interesa so del sklopa zaradi svoje medsebojne odvisnosti in potencialne ali dejanske konkurenčnosti. Za povezovanje projektov skupnega interesa v sklope so bila uporabljena naslednja načela:

—

sklop medsebojno odvisnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‘Sklop X, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa’. Sklopi medsebojno odvisnih projektov so bili oblikovani za opredelitev projektov, ki so vsi potrebni za reševanje istega ozkega grla prek državnih meja in ki ustvarjajo sinergijo ob skupni izvedbi. V tem primeru morajo biti vsi projekti izvedeni v korist Unije,

—

sklop potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‘Sklop X, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa’. Sklopi potencialno konkurenčnih projektov odražajo negotovost glede obsega ozkega grla prek državnih meja. V tem primeru ni treba izvesti vseh projektov skupnega interesa, ki so del sklopov. Od trga je odvisno, ali se bodo izvedli vsi, nekateri ali le en projekt, odvisno od zahtevanega načrtovanja, dovoljenj in regulativnih odobritev. Potreba po projektih se ponovno oceni v naslednjem postopku opredelitve projektov skupnega interesa, tudi glede na potrebne zmogljivosti,

—

sklop medsebojno konkurenčnih projektov skupnega interesa je opredeljen kot ‘Sklop X, vključno z enim od naslednjih projektov skupnega interesa’. Sklopi medsebojno konkurenčnih projektov skupnega interesa rešujejo isto ozko grlo prek državnih meja. Vendar je obseg ozkega grla prek državnih meja bolj gotov kot v drugem primeru zgoraj in je zato jasno, da je treba izvesti le enega od projektov skupnega interesa. Od trga je odvisno, kateri od projektov se bo izvajal, odvisno od zahtevanega načrtovanja, dovoljenj in regulativnih odobritev. Kadar je to potrebno, se potreba po projektih ponovno oceni v naslednjem postopku opredelitve projektov skupnega interesa.

Za vse projekte skupnega interesa veljajo iste pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

2.   Obravnavanje razdelilno-transformatorskih, konverterskih in kompresorskih postaj

Razdelilno-transformatorske in konverterske postaje pri električni energiji ter kompresorske postaje pri plinu se štejejo kot del projektov skupnega interesa in niso izrecno navedene, če so na lokaciji prenosnega voda oz. plinovoda. Če so nameščene na drugi lokaciji, so izrecno navedene. Zanje veljajo iste pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) št. 347/2013.

B.   Seznam projektov skupnega interesa Unije

1.   Prednostni koridor – Omrežje v severnih morjih (‚OSM‘)

Št.

Opredelitev

1.1

Sklop Belgije in Združenega kraljestva: Zeebrugge–Canterbury (trenutno poznan kot projekt NEMO), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.1.1

Povezava Zeebrugge (BE)–bližina Richborougha (UK)

1.1.2

Notranji daljnovod bližina Richborougha–Canterbury (UK)

1.1.3

Notranji daljnovod med Dungenessom do Sellindga in Sellindgom do Canterburyja (UK)

1.2

Projekt skupnega interesa v Belgiji za vozlišči na morju, pripravljeni za omrežje, povezani na kopensko razdelilno-transformatorsko postajo Zeebrugge (BE), s predhodnimi naložbami, ki bodo omogočale povezave s Francijo in/ali Združenim kraljestvom

1.3

Sklop Danske in Nemčije: Endrup–Brunsbüttel, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.3.1

Povezava Endrup (DK)–Niebüll (DE)

1.3.2

Notranji daljnovod Brunsbüttel–Niebüll (DE)

1.4

Sklop Danske in Nemčije: Kassö–Dollern, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

1.4.1

Povezava Kassö (DK)–Audorf (DE)

1.4.2

Notranji daljnovod Audorf–Hamburg/sever (DE)

1.4.3

Notranji daljnovod Hamburg/sever–Dollern (DE)

1.5

Projekt skupnega interesa Danske in Nizozemske: povezava Endrup (DK)–Eemshaven (NL)

1.6

Projekt skupnega interesa Francije in Irske: povezava La Martyre (FR)–Great Island ali Knockraho (IE)

1.7

Sklop povezav Francije in Združenega kraljestva, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

1.7.1

Francija in Združeno kraljestvo: povezava Cotentin (FR)–bližina Exetra (UK) (trenutno poznan kot projekt FAB)

1.7.2

Francija in Združeno kraljestvo: povezava Tourbe (FR)–Chilling (UK) (trenutno poznan kot projekt IFA2)

1.7.3

Francija in Združeno kraljestvo: povezava Coquelles (FR)–Folkestone (UK) (trenutno poznan kot projekt ElecLink)

1.8

Projekt skupnega pomena Nemčije in Norveške: povezava Wilstrom (DE)–Tonstad (NO) (trenutno poznan kot projekt NORD.LINK)

1.9

Sklop povezovanja proizvodnje iz obnovljivih virov energije na Irskem z Združenim kraljestvom, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

1.9.1

Irska in Združeno kraljestvo: povezava Co. Offalay (IE)–Pembroke in Pentir (UK)

1.9.2

Irska in Združeno kraljestvo: povezava vozlišč Coolkeeragh in Coleraine (IE)–postaja Hunterston, Islay, Argyll, ter vetrne elektrarne na morju na lokaciji C (UK)

1.9.3

Irska in Združeno kraljestvo: povezava Northern hub, Dublin, in Codling Bank (IE)–Trawsfynyd in –Pembroke (UK)

1.9.4

Irska in Združeno kraljestvo: povezava Midlands (IE)–Pembroke (UK)

1.9.5

Irska in Združeno kraljestvo: povezava Irish Midlands (IE)–Alverdiscott, Devon (UK)

1.9.6

Irska in Združeno kraljestvo: povezava irska obala–Pembroke (UK)

1.10

Projekt skupnega interesa za povezavo med Norveško in Združenim kraljestvom

1.11

Sklop projektov za skladiščenje električne energije na Irskem in pripadajočih povezav z Združenim kraljestvom, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

1.11.1

Črpalno skladišče na severozahodnem Irskem

1.11.2

Irska in Združeno kraljestvo: povezava severozahodna Irska (IE)–Midlands (UK)

1.11.3

Črpalno skladišče (morska voda) na Irskem (Glinsk)

1.11.4

Irska in Združeno kraljestvo: povezava Glinsk, Mayo (IE)–Connah’s Quai, Deeside (UK)

1.12

Projekt skupnega interesa za skladiščenje energije s stisnjenim zrakom v Združenem kraljestvu, Larne

2.   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‘PSJ Zahod – elektrika’)

Št.

Opredelitev

2.1

Projekt skupnega interesa v Avstriji: notranji daljnovod zahodna Tirolska–Zell-Ziller (AT) za povečanje zmogljivosti na avstrijsko-nemški meji

2.2

Sklop Belgije in Nemčije: Lixhe–Oberzier (trenutno poznan kot projekt ALEGrO), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.2.1

Povezava Lixhe (BE)–Oberzier (DE)

2.2.2

Notranji daljnovod Lixhe–Herderen (BE)

2.2.3

Nova razdelilno-transformatorska postaja v Zutendaalu (BE)

2.3

Sklop Belgije in Luksemburga za povečanje zmogljivosti na belgijsko-luksemburški meji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.3.1

Koordinirana namestitev in upravljanje s prečnim transformatorjem v Schifflangu (LU)

2.3.2

Povezava Aubange (BE)–Bascharage/Schifflange (LU)

2.4

Projekt skupnega interesa Francije in Italije: povezava Codrongianos (IT)–Lucciana (Korzika, FR)–Suvereto (IT) (trenutno poznan kot projekt SA.CO.I.3)

2.5

Sklop Francije in Italije Grande Ile–Piossasco, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.5.1

Povezava Grande Ile (FR)–Piossasco (IT) (trenutno poznan kot projekt Savoie-Piemont)

2.5.2

Notranji daljnovod Trino–Lacchiarella (IT)

2.6

Projekt skupnega interesa v Španiji: notranji daljnovod Santa Llogaia–Bescanó (ES) za povečanje zmogljivosti povezave Bescanó (ES)–Baixas (FR)

2.7

Projekt skupnega interesa Francije in Španije: povezava Aquitaine (FR)–Baskija (ES)

2.8

Projekt skupnega interesa koordinirane namestitve in upravljanja s prečnim transformatorjem v Arkalu (ES) za povečanje zmogljivosti povezave Argia (FR)–Arkale (ES)

2.9

Projekt skupnega interesa v Nemčiji: notranji daljnovod Osterath–Philippsburg (DE) za povečanje zmogljivosti na zahodnih mejah

2.10

Projekt skupnega interesa v Nemčiji: notranji daljnovod Brunsbüttel-Grοβgartach–Wilster-Grafenrheinfeld (DE) za povečanje zmogljivosti na severnih in južnih mejah

2.11

Sklop Nemčije, Avstrije in Švice za povečanje zmogljivosti na področju Bodenskega jezera, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.11.1

Povezava med mejnim območjem (DE), Meiningenom (AT) in Rüthiem (CH)

2.11.2

Notranji daljnovod na območju točke od Rommelsbacha do Herbertingna, od Herbertingna do Tiengna, točke Wullenstetten do točke Niederwangen (DE) in na nemško-avstrijskem mejnem območju

2.12

Projekt skupnega interesa Nemčije in Nizozemske: povezava Niederrhein (DE)–Doetinchem (NL)

2.13

Sklop Irske in Združenega kraljestva (Severne Irske): povezave, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

2.13.1

Irska in Združeno kraljestvo: povezava Woodland (IE)– Turleenan (UK – Severna Irska)

2.13.2

Irska in Združeno kraljestvo: povezava Srananagh (IE)–Turleenan (UK – Severna Irska)

2.14

Projekt skupnega interesa Italije in Švice: povezava Thusis/Sils (CH)–Verderio Inferiore (IT)

2.15

Sklop Italije in Švice: povečanje zmogljivosti na italijansko-švicarski meji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.15.1

Povezava Airolo (CH)–Baggio (IT)

2.15.2

Nadgradnja razdelilno-transformatorske postaje Magenta (IT)

2.15.3

Notranji daljnovod Pavia–Piacenza (IT)

2.15.4

Notranji daljnovod Tirano–Verderio (IT)

2.16

Sklop Portugalske: povečanje zmogljivosti na portugalsko-španski meji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

2.16.1

Notranji daljnovod Pedralva–Alfena (PT)

2.16.2

Notranji daljnovod Pedralva–Vila Fria B (PT)

2.16.3

Notranji daljnovod Frades B–Ribeira de Pena–Feira (PT)

2.17

Projekt skupnega interesa Portugalske in Španije: povezava Vila Fria–Vila do Conde–Recarei (PT)–Beariz–Fontefría (ES)

2.18

Projekt skupnega interesa za povečanje zmogljivosti črpalnega skladišča v Avstriji, Kaunertal, Tirolska

2.19

Projekt skupnega interesa za črpalno skladišče v Avstriji, Obervermuntwerk II, Vorarlberg

2.20

Projekt skupnega interesa za povečanje zmogljivosti črpalnega skladišča v Avstriji, Limberg III, Salzburg

2.21

Projekt skupnega interesa za črpalno skladišče v Nemčiji, Riedl

3.   Prednostni koridor – Elektroenergetske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi (‘PSJ Vzhod – elektrika’)

Št.

Opredelitev

3.1

Sklop Avstrije in Nemčije: St. Peter–Isar, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.1.1

Povezava St. Peter (AT)–Isar (DE)

3.1.2

Notranji daljnovod St. Peter (AT)–Tauern (AT)

3.1.3

Notranji daljnovod St. Peter–Ernsthofen (AT)

3.2

Sklop Avstrije in Italije: Lienz–Benečija, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.2.1

Povezava Lienz (AT)–Benečija (IT)

3.2.2

Notranji daljnovod Lienz–Obersielach (AT)

3.2.3

Notranji daljnovod Volpago– Benetke sever (IT)

3.3

Projekt skupnega interesa Avstrije in Italije: povezava Nauders (AT)–milanska regija (IT)

3.4

Projekt skupnega interesa Avstrije in Italije: povezava Wurmlach (AT)–Somplago (IT)

3.5

Sklop Bosne in Hercegovine ter Hrvaške: Banja Luka–Lika, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.5.1

Povezava Banja Luka (BA)–Lika (HR)

3.5.2

Notranji daljnovodi Brinje–Lika–Velebit–Konjsko (HR)

3.6

Sklop Bolgarije za povečanje zmogljivosti z Grčijo in Romunijo, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.6.1

Notranji daljnovod Vetren–Blagoevgrad (BG)

3.6.2

Notranji daljnovod Carevec–Plovdiv (BG)

3.7

Sklop Bolgarije in Grčije: Maritsa vzhod 1–N. Santa, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.7.1

Povezava Maritsa vzhod 1 (BG)–N. Santa (EL)

3.7.2

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Plovdiv (BG)

3.7.3

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Maritsa vzhod 3 (BG)

3.7.4

Notranji daljnovod Maritsa vzhod 1–Burgas (BG)

3.8

Sklop Bolgarije in Romunije za povečanje zmogljivosti, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.8.1

Notranji daljnovod Dobrudža–Burgas (BG)

3.8.2

Notranji daljnovod Vidino–Svoboda (BG)

3.8.3

Notranji daljnovod med Svobodo (BG) in razcepom povezave Varna (BG)–Stupina (RO) v Bolgariji

3.8.4

Notranji daljnovod Cernavoda–Stalpu (RO)

3.8.5

Notranji daljnovod Gutinas–Smardan (RO)

3.8.6

Notranji daljnovod Gadalin–Suceava (RO)

3.9

Sklop Hrvaške, Madžarske in Slovenije: Žerjavenec/Heviz–Cirkovce, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.9.1

Povezava Žerjavenec (HR)/Heviz (HU)–Cirkovce (SI)

3.9.2

Notranji daljnovod Divača–Beričevo (SI)

3.9.3

Notranji daljnovod Beričevo–Podlog (SI)

3.9.4

Notranji daljnovod Podlog–Cirkovce (SI)

3.10

Sklop Izraela, Cipra in Grčije: Hadera–regija Attica (trenutno poznan kot projekt ‘Euro Asia Interconnector’), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.10.1

Povezava Hadera (IL)–Vasilikos (CY)

3.10.2

Povezava Vasilikos (CY)–Korakia, Kreta (EL)

3.10.3

Notranji daljnovod Korakia, Kreta–regija Attica (EL)

3.11

Sklop Češke: notranji daljnovodi za povečanje zmogljivosti na severozahodnih in južnih mejah, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.11.1

Notranji daljnovod Vernerov–Vitkov (CZ)

3.11.2

Notranji daljnovod Vitkov–Prestice (CZ)

3.11.3

Notranji daljnovod Prestice–Kocin (CZ)

3.11.4

Notranji daljnovod Kocin–Mirovka (CZ)

3.11.5

Notranji daljnovod Mirovka–Cebin (CZ)

3.12

Projekt skupnega interesa za notranji daljnovod v Nemčiji Lauchstädt–Meitingen za povečanje zmogljivosti na vzhodnih mejah

3.13

Projekt skupnega interesa za notranji daljnovod v Nemčiji Halle/Saale–Schweinfurt za povečanje zmogljivosti koridorja med severom in jugom na vzhodu

3.14

Sklop Nemčije in Poljske: Eisenhüttenstadt–Plewiska (trenutno poznan kot projekt GerPol Power Bridge), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.14.1

Povezava Eisenhüttenstadt (DE)– Plewiska (PL)

3.14.2

Notranji daljnovod Krajnik–Baczyna (PL)

3.14.3

Notranji daljnovod Mikułowa–Świebodzice (PL)

3.15

Sklop Nemčije in Poljske: Vierraden–Krajnik, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.15.1

Povezava Vierraden (DE)–Krajnik (PL)

3.15.2

Koordinirana namestitev in upravljanje s prečnim transformatorjem na povezavah Krajnik (PL)–Vierraden (DE) in Mikulowa (PL)–Hagenwerder (DE)

3.16

Sklop Madžarske in Slovaške: Gőny–Gabčikovo, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.16.1

Povezava Gőnyü (HU)–Gabčikovo (SK)

3.16.2

Notranji daljnovod Velký Ďur–Gabčikovo (SK)

3.16.3

Povečanje razdelilno-transformatorske postaje Győr (HU)

3.17

Projekt skupnega interesa Madžarske in Slovaške: povezava Sajóvánka (HU)–Rimavská Sobota (SK)

3.18

Sklop Madžarske in Slovaške: območje Kisvárda–Velké Kapušany, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.18.1

Povezava območje Kisvárda (HU)–Velké Kapušany (SK)

3.18.2

Notranji daljnovod Lemešany–Velké Kapušany (SK)

3.19

Sklop Italije in Črne gore: Villanova–Lastva, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.19.1

Povezava Villanova (IT)–Lastva (ME)

3.19.2

Notranji daljnovod Fano–Teramo (IT)

3.19.3

Notranji daljnovod Foggia–Villanova (IT)

3.20

Sklop Italije in Slovenije: Udine zahod–Okroglo, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.20.1

Povezava Udine zahod (IT)–Okroglo (SI)

3.20.2

Notranji daljnovod Udine zahod–Redipuglia (IT)

3.21

Projekt skupnega interesa Italije in Slovenije za povezavo Salgareda (IT)–Divača–Beričevo (SI)

3.22

Sklop Romunije in Srbije: Resita–Pančevo, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

3.22.1

Povezava Resita (RO)–Pančevo (RS)

3.22.2

Notranji daljnovod Portile de Fier–Resita (RO)

3.22.3

Notranji daljnovod Resita–Timisoara/Sacalaz (RO)

3.22.4

Notranji daljnovod Arad–Timisoara/Sacalaz (RO)

3.23

Projekt skupnega interesa za črpalno skladišče v Bolgariji, Yadenitsa

3.24

Projekt skupnega interesa za črpalno skladišče v Grčiji, Amfilochia

3.25

Projekt skupnega interesa za baterijski sistem skladiščenja v osrednji južni Italiji

3.26

Projekt skupnega interesa za črpalno skladišče na Poljskem, Mloty

4.   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energetskem trgu (‘NMPBET – elektrika’)

Št.

Opredelitev

4.1

Projekt skupnega interesa Danske in Nemčije: povezava Ishőj/Bjæverskov (DK)–Bentwisch/Gűstrow (DE) prek vetrnih elektrarn na morju Kriegers Flak (DK) in Baltic 2 (DE) (trenutno poznan kot ‘Kriegers Flak Combined Grid Solution’)

4.2

Sklop Estonije in Latvije: Kilingi-Nõmme–Riga (trenutno poznan kot 3. povezava), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.2.1

Povezava Kilingi-Nõmme (EE) in razdelilno-transformatorska postaja Riga CHP2 (LV)

4.2.2

Notranji daljnovod Harku–Sindi (EE)

4.3

Projekt skupnega interesa Estonije, Latvije in Litve za sinhrono povezavo z evropskimi celinskimi omrežji

4.4

Sklop Latvije in Švedske: povečanje zmogljivosti (trenutno poznan kot projekt NordBalt), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.4.1

Notranji daljnovod Ventspils–Tume–Imanta (LV)

4.4.2

Notranji daljnovod Ekhyddan–Nybro/Hemsjö (SE)

4.5

Sklop Litve in Poljske: Alytus (LT)–Elk (PL), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

4.5.1

Litovski del povezave med Alytusom (LT) in litovsko-poljsko mejo

4.5.2

Notranji daljnovod Stanisławów–Olsztyn Mątki (PL)

4.5.3

Notranji daljnovod Kozienice–Siedlce Ujrzanów (PL)

4.5.4

Notranji daljnovod Płock–Olsztyn Mątki (PL)

4.6

Projekt skupnega interesa za črpalno skladišče v Estoniji, Muuga

4.7

Projekt skupnega interesa za povečanje zmogljivosti črpalnega skladišča v Litvi, Kruonis

5.   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v zahodni Evropi (‘PSJ Zahod – plin’)

Projekti, ki omogočajo dvosmerne tokove med Irsko in Združenim kraljestvom

Št.

Opredelitev

5.1

Sklop, ki omogoča dvosmerne tokove s Severne Irske v Veliko Britanijo in Irsko ter z Irske v Združeno kraljestvo, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

5.1.1

Fizični povratni tok v povezovalni točki Moffat (Irska/Združeno kraljestvo)

5.1.2

Nadgradnja plinovoda SNIP (s Škotske na Severno Irsko) za fizični povratni tok Ballylumford–Twynholm

5.1.3

Razvoj podzemnih skladišč za plin na polotoku Islandmagee v kraju Larne (Severna Irska)

5.2

Projekt skupnega interesa za povezavo v kopenskem sistemu na jugozahodu Škotske med lokacijama Cluden in Brighouse Bay (Združeno kraljestvo)

5.3

Projekt skupnega interesa za terminal za utekočinjeni zemeljski plin, nameščen med Tarbertom in Ballylongfordom (Irska)

Projekti, ki omogočajo dvosmerne tokove med Portugalsko, Španijo, Francijo in Nemčijo

Št.

Opredelitev

5.4

Projekt skupnega interesa 3. povezovalne točke med Portugalsko in Španijo

5.5

Projekt skupnega interesa za vzhodno os med Španijo in Francijo: povezovalna točka med Iberskim polotokom in Francijo pri Le Perthusu (trenutno poznan kot projekt Midcat)

5.6

Projekt skupnega interesa za okrepitve francoskega omrežja z juga na sever: povratni tok iz Francije v Nemčijo na povezovalni točki Obergailbach/Medelsheim (FR)

5.7

Projekt skupnega interesa za okrepitev francoskega omrežja z juga na sever na burgundijskem plinovodu Etrez–Voisines (FR)

5.8

Projekt skupnega interesa za okrepitev francoskega omrežja z juga na sever na lyonskem plinovodu Saint-Avit–Etrez (FR)

Dvosmerni tokovi med Italijo, Švico, Nemčijo in Belgijo/Francijo

Št.

Opredelitev

5.9

Projekt skupnega interesa za povratni tok med Švico in Francijo

5.10

Projekt skupnega interesa za povratni tok na plinovodu TENP v Nemčiji

5.11

Projekt skupnega interesa za povratni tok med Italijo in Švico na povezovalni točki Passo Gries

5.12

Projekt skupnega interesa za povratni tok na plinovodu TENP do povezovalne točke Eynatten (DE)

Razvoj povezav med Nizozemsko, Belgijo, Francijo in Luksemburgom

Št.

Opredelitev

5.13

Projekt skupnega interesa: nova povezava Pitgam (FR)–Maldegem (BE)

5.14

Projekt skupnega interesa za okrepitev francoskega omrežja z juga na sever na plinovodu Arc de Dierrey med Cuvillyjem, Dierreyjem in Voisinesom (FR)

5.15

Sklop za optimizacijo stiskanja plina na Nizozemskem, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

5.15.1

Emden (od Norveške do Nizozemske)

5.15.2

Winterswijk/Zevenaar (od Nizozemske do Nemčije)

5.15.3

Bocholtz (od Nizozemske do Nemčije)

5.15.4

s Gravenvoeren (od Nizozemske do Belgije)

5.15.5

Hilvarenbeek (od Nizozemske do Belgije)

5.16

Projekt skupnega interesa za povečanje terminala za utekočinjeni zemeljski plin Zeebrugge

5.17

Sklop med Luksemburgom, Francijo in Belgijo, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

5.17.1

Povezava med Francijo in Luksemburgom

5.17.2

Okrepitev povezave med Belgijo in Luksemburgom

Drugi projekti

Št.

Opredelitev

5.18

Projekt skupnega interesa za povečanje prenosnih zmogljivosti med Nemčijo in Avstrijo v nemškem delu omrežja (trenutno poznan kot projekt Monaški plinovod faza I) (Haiming/Burghausen–Finsing)

5.19

Projekt skupnega interesa za povezavo Malte na evropsko plinovodno omrežje (plinovod z Italijo pri Geli ter plavajoče skladišče za utekočinjeni zemeljski plin in njegovo ponovno uplinjanje (FSRU))

5.20

Projekt skupnega interesa plinovoda, ki povezuje Alžirijo z Italijo (Sardinija) in Francijo (Korzika) (trenutno poznan kot plinovoda Galsi & Cyréné)

6.   Prednostni koridor – Plinske povezave med severom in jugom v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi (‚,PSJ Vzhod – plin‘)

Projekti, ki omogočajo dvosmerne tokove med Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko ter povezujejo terminale za utekočinjeni zemeljski plin na Poljskem in Hrvaškem

Št.

Opredelitev

6.1

Sklop med Češko in Poljsko: nadgradnja povezave in povezane notranje okrepitve na zahodu Poljske, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.1.1

Povezava med Poljsko in Češko (trenutno poznana kot Stork II): Libhošť–Hať (CZ/PL)–Kedzierzyn (PL)

6.1.2

Plinovod Lwowek–Odolanow

6.1.3

Kompresorska postaja Odolanow

6.1.4

Plinovod Czeszów–Wierzchowice

6.1.5

Plinovod Czeszów–Kiełczów

6.1.6

Plinovod Zdzieszowice–Wrocław

6.1.7

Plinovod Zdzieszowice–Kędzierzyn

6.1.8

Plinovod Tworog–Tworzen

6.1.9

Plinovod Tworóg–Kędzierzyn

6.1.10

Plinovod Pogorska Wola–Tworzen

6.1.11

Plinovod Strachocina–Pogórska Wola

6.2

Sklop med Poljsko in Slovaško: povezava in povezane notranje okrepitve na vzhodu Poljske, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.2.1

Povezava med Poljsko in Slovaško

6.2.2

Kompresorska postaja Rembelszczyzna

6.2.3

Plinovod Rembelszczyzna–Wola Karczewska

6.2.4

Plinovod Wola Karczewska–Wronów

6.2.5

Vozlišče Wronów

6.2.6

Plinovod Rozwadów–Końskowola–Wronów

6.2.7

Plinovod Jarosław–Rozwadów

6.2.8

Plinovod Hermanowice–Jarosław

6.2.9

Plinovod Hermanowice–Strachocina

6.3

Projekt skupnega interesa Slovaške in Madžarske: plinska povezava Vel’ké Zlievce (SK)– Balassagyarmat (meja SK/HU)–Vecsés (HU)

6.4

Projekt skupnega interesa za avstrijsko-češko dvosmerno povezavo (BACI) Baumgarten (AT)–Reinthal (CZ/AT)–Brečlav (CZ)

Projekti, ki omogočajo plinske povezave hrvaškega terminala za utekočinjeni zemeljski plin s sosednjimi državami

Št.

Opredelitev

6.5

Sklop plovila za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina pri Krku in plinovodi proti Madžarski, Sloveniji ter Italiji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.5.1

Plovilo za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina pri Krku (HR)

6.5.2

Plinovod Zlobin–Bosiljevo–Sisak–Kozarac–Slobodnica (HR)

6.5.3

Plinovod za utekočinjeni zemeljski plin Omišalj–Zlobin (HR)– Rupa (HR)–Jelšane (SI)–Kalce (SI) ali

6.5.4

Plinovod Omišalj (HR)–Casal Borsetti (IT)

6.6

Projekt skupnega interesa za povezavo med Hrvaško in Slovenijo (Bosiljevo–Karlovac–Lučko–Zabok–Rogatec (SI))

6.7

Projekt skupnega interesa za povezavo med Slovenijo in Italijo (Gorica (IT)/Šempeter (SI)–Vodice (SI))

Projekti, ki omogočajo plinsko povezavo od južnega plinskega koridorja in/ali terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v Grčiji prek Grčije, Bolgarije, Romunije, Srbije ter naprej do Madžarske in Ukrajine, vključno s povratnimi tokovi z juga na sever in integracijo sistemov za tranzit in prenos

Št.

Opredelitev

6.8

Sklop za povezavo med Grčijo in Bolgarijo ter potrebne okrepitve v Bolgariji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.8.1

Povezava med Grčijo in Bolgarijo (trenutno poznana kot IGB): Komotini (EL)–Stara Zagora (BG)

6.8.2

Potrebna obnova, posodobitev in razširitev bolgarskega sistema prenosa

6.9

Sklop terminala za utekočinjeni zemeljski plin, vključno z enim od naslednjih projektov skupnega interesa:

6.9.1

Neodvisni sistem za prenos zemeljskega plina UZP v Grčiji

6.9.2

Egejski terminal za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina

6.10

Projekt skupnega interesa za plinsko povezavo med Bolgarijo in Srbijo (trenutno poznana kot IBS)

6.11

Projekt skupnega interesa za stalni povratni tok na grško-bolgarski meji: Kula (BG)–Sidirokastro (EL)

6.12

Projekt skupnega interesa za povečanje prenosne zmogljivosti obstoječega plinovoda iz Bolgarije v Grčijo

6.13

Sklop Romunije, Madžarske in Avstrije za prenosni koridor, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.13.1

Plinovod Városföld-Ercsi–Győr + povečanje kompresorske postaje Városföld + prilagoditev osrednje odorizacije

6.13.2

Plinovod Ercsi–Százhalombatta

6.13.3

Kompresorska postaja Csanádpalota ali Algyő

6.14

Projekt skupnega interesa med Romunijo in Madžarsko za povratni tok pri kraju Csanádpalota ali Algyő (HU)

6.15

Sklop za integracijo sistemov za tranzit in prenos ter povratni tok v Romuniji, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.15.1

Integracija romunskega sistema za tranzit in prenos

6.15.2

Povratni tok pri kraju Isaccea

Projekti, ki omogočajo, da plin iz južnega plinskega koridorja in/ali terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, ki dosežejo Italijo, teče proti severu v Avstrijo, Nemčijo in Češko (pa tudi proti zahodnemu koridorju NSI)

Št.

Opredelitev

6.16

Projekt skupnega interesa za plinovod ‘Tauerngasleitung (TGL)’: Haiming (AT)/Überackern (DE)–Trbiž (IT)

6.17

Projekt skupnega interesa za povezavo od južne veje češkega prenosnega sistema do kraja Oberkappel (AT)

6.18

Projekt skupnega interesa za plinovod Adriatica (IT)

6.19

Projekt skupnega interesa za terminal za utekočinjeni zemeljski plin na kopnem v severnem Jadranskem morju (IT) (1)

Projekti, ki omogočajo razvoj podzemnih skladiščnih zmogljivosti za plin v jugovzhodni Evropi

Št.

Opredelitev

6.20

Sklop za povečanje skladiščnih zmogljivosti v jugovzhodni Evropi, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

6.20.1

Izgradnja novih skladišč na ozemlju Bolgarije

6.20.2

Povečanje podzemnega skladišča za plin Chiren

6.20.3

Skladišče pri južni Kavali v Grčiji

6.20.4

Skladišče Depomures v Romuniji

Drugi projekti

Št.

Opredelitev

6.21

Projekt skupnega interesa za jonsko-jadranski plinovod (Fieri (AB)–Split (HR))

6.22

Sklop projekta za povezavo med Azerbajdžan–Gruzija–Romunija AGRI, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

6.22.1

Plinovod Konstanca (RO)–Arad–Csanádpalota (HU) (trenutno poznan kot AGRI)

6.22.2

Terminal za utekočinjeni zemeljski plin v Konstanci (RO)

6.23

Projekt skupnega interesa Madžarske in Slovenije za povezavo Nagykanizsa–Tornyiszentmiklós (HU)–Lendava (SI)–Kidričevo

7.   Prednostni koridor – Južni plinski koridor (‘JPK’)

Št.

Opredelitev

7.1

Sklop integrirane, namenske in obsežne transportne infrastrukture ter pripadajoče opreme za prenos najmanj 10 Gm3/leto plina iz novih virov iz območja Kaspijskega morja prek Gruzije in Turčije do končnih trgov EU prek dveh možnih poti: ena poteka po jugovzhodni Evropi do Avstrije, druga pa prek Jadranskega morja do Italije, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

7.1.1

Plinovod od EU do Turkmenistana, preko Turčije, Gruzije, Azerbajdžana in Kaspijskega morja (trenutno poznan kot kombinacija ‘Transanatolijskega plinovoda’ (TANAP), ‘Razširitve južnokavkaškega plinovoda’ (SCP-(F)X) in ‘Transkaspijskega plinovoda’ (TCP))

7.1.2

Kompresorska postaja za plin pri Kipiju (EL)

7.1.3

Plinovod od Grčije do Italije prek Albanije in Jadranskega morja (trenutno poznan kot „Transjadranski plinovod“ (TAP))

7.1.4

Plinovod od Grčije do Italije prek Jadranskega morja (trenutno poznan kot ‘Povezava Turčija–Grčija–Italija’ (ITGI))

7.1.5

Plinovod od Bolgarije do Avstrije prek Romunije in Madžarske

7.2

Projekt skupnega interesa, ki vsebuje integrirane, namenske in obsežne transportne infrastrukture ter pripadajočo opremo za prenos najmanj 8 Gm3/leto plina iz novih virov iz območja Kaspijskega morja (Azerbajdžan in Turkmenistan) do Romunije, vključno z naslednjimi projekti:

7.2.1

Podvodni plinovod v Kaspijskem morju od Turkmenistana do Azerbajdžana (trenutno poznan kot ‘Transkaspijski plinovod’ (TCP))

7.2.2

Nadgradnja plinovoda med Azerbajdžanom in Turčijo prek Gruzije (trenutno poznana kot ‘Razširitev južnokavkaškega plinovoda’ (SCP-(F)X))

7.2.3

Podvodni plinovod, ki povezuje Gruzijo in Romunijo (trenutno poznan kot ‘Beli tok’)

7.3

Sklop plinske infrastrukture in pripadajoče opreme za prenos plina iz novih virov s polij na morju v vzhodnem Sredozemlju, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa:

7.3.1

Plinovod z morja na Cipru do celinske dela Grčije prek Krete

7.3.2

Skladišče utekočinjenega zemeljskega plina na Cipru (trenutno poznano kot ‘Sredozemsko skladišče plina’)

7.4

Sklop povezav s Turčijo, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

7.4.1

Kompresorska postaja za plin pri Kipiju (EL) z minimalno zmogljivostjo 3 Gm3/leto

7.4.2

Povezava med Turčijo in Bolgarijo z minimalno zmogljivostjo 3 Gm3/leto (trenutno poznan kot ‘ITB’)

8.   Prednostni koridor – Načrt medsebojnega povezovanja na baltskem energijskem trgu na področju plina (‘NMPBET – plin’)

Št.

Opredelitev

8.1

Sklop za oskrbovanje z utekočinjenim zemeljskim plinom na območju vzhodnega Baltskega morja, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

8.1.1

Povezava med Estonijo in Finsko ‘Balticconnector’ ter

8.1.2.

Eden od naslednjih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin:

8.1.2.1

Finngulf

8.1.2.2

Paldiski

8.1.2.3

Tallinn

8.1.2.4

Latvijski terminal

8.2

Sklop za nadgradnjo infrastrukture na območju vzhodnega Baltskega morja, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

8.2.1

Izboljšanje povezave med Latvijo in Litvo

8.2.2

Izboljšanje povezave med Estonijo in Latvijo

8.2.3

Povečanje zmogljivosti plinovoda Klaipeda–Kiemenai v Litvi

8.2.4

Posodobitev in povečanje podzemnega skladišča za plin Incukalns

8.3

Projekt skupnega interesa za povezavo med Poljsko in Dansko ‘Baltic pipe’

8.4

Projekt skupnega interesa za povečanje zmogljivosti na dansko-nemški meji

8.5

Projekt skupnega interesa za povezavo med Poljsko in Litvo (trenutno poznan kot ‘GIPL’)

8.6

Projekt skupnega interesa za terminal za utekočinjeni zemeljski plin Göteborg na Švedskem

8.7

Projekt skupnega interesa za povečanje zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin Swinoujscie na Poljskem

8.8

Projekt skupnega interesa za nadgradnjo vstopnih točk Lwowek in Wloclawek plinovoda Yamal–Evropa na Poljskem

9.   Prednostni koridor – Naftovodi v srednjevzhodni Evropi (‘NV’)

Št.

Opredelitev

9.1.

Projekt skupnega interesa za naftovod Adamowo–Brody: naftovod, ki povezuje pretovorni terminal JSC Uktransnafta v Brodyju (UA) in skladišče nafte Adamowo (PL)

9.2.

Projekt skupnega interesa za naftovod Bratislava–Schwechat: naftovod, ki povezuje Schwechat (AT) in Bratislavo (SK)

9.3.

Projekt skupnega interesa za naftovode JANAF–Adria: obnova, nadgradnja, vzdrževanje in povečanje zmogljivosti obstoječih naftovodov JANAF in Adria, ki povezujejo hrvaško obmorsko pristanišče Omišalj z južnim odcepom naftovoda Družba (HR, HU, SK)

9.4.

Projekt skupnega interesa za naftovod Litvinov (CS)–Spergau (DE): projekt razširitve naftovoda za surovo nafto Družba do rafinerije TRM Spergau

9.5.

Sklop naftovoda na Pomorjanskem (PL), vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa:

9.5.1.

Izgradnja naftnega terminala v Gdańsku

9.5.2.

Razširitev naftovoda na Pomorjanskem: zanke in drugi vod na naftovodu na Pomorjanskem, ki povezuje skladišče nafte Plebanka (v bližini Płocka) in pretovorni terminal Gdańsk

9.6.

Projekt skupnega interesa TAL Plus: povečanje zmogljivosti naftovoda TAL med Trstom (IT) in Ingolstadtom (DE)

10.   Prednostno tematsko področje – Uvedba pametnih omrežij

Št.

Opredelitev

10.1

Projekt Severnoatlantska zelena cona (IE, UK / Severna Irska): manjša neizkoriščenost vetra z uporabo komunikacijske infrastrukture, boljšim upravljanjem omrežja in (čezmejnimi) protokoli za odzivanje na povpraševanje

10.2

‚Green-Me‘ (FR, IT): povečanje integracije obnovljivih virov energije s sistemi za avtomatizacijo, krmiljenje in nadzor v visokonapetostnih in visokonapetostnih/srednjenapetostnih razdelilno-transformatorskih postajah, naprednimi komunikacijimi s proizvajalci energije iz obnovljivih virov in skladiščenjem v primarnih razdelilno-transformatorskih postajah“

(1)  Natančno lokacijo terminala za utekočinjeni zemeljski plin v severnem Jadranu bo Italija določila v dogovoru s Slovenijo.

Top