29.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 253/22

(1)

Na izrednem sestanku 21. septembra 2001 je Evropski svet izjavil, da je terorizem resničen izziv za svet in Evropo in da bo boj proti njemu prednostni cilj Evropske unije.

(2)

Evropski svet je 19. oktobra 2001 izjavil, da je odločen bojevati se proti terorizmu v kakršni koli obliki kjer koli na svetu in da bo nadaljeval s svojimi prizadevanji za okrepitev koalicije mednarodne skupnosti v boju proti terorizmu v vseh njegovih pojavnih oblikah, na primer z okrepljenim sodelovanjem med operativnimi službami, odgovornimi za boj proti terorizmu: Europol, Eurojust, obveščevalne službe, policijske službe in pravosodni organi.

(3)

V boju proti terorizmu je bistvenega pomena, da imajo ustrezne službe čim bolj izčrpne in najnovejše informacije na svojem področju. Specializiranim nacionalnim službam držav članic, pravosodnim organom in ustreznim organom Evropske unije, kot na primer Europolu in Eurojustu, so za opravljanje nalog informacije nujno potrebne.

(4)

Sklep Sveta 2003/48/PNZ z dne 19. decembra 2002 o izvajanju posebnih ukrepov za policijsko in pravosodno sodelovanje v boju proti terorizmu v skladu s členom 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP (2) predstavlja velik korak naprej. Spričo trdovratnosti teroristične grožnje in zapletenosti tega pojava je potreba po izmenjavi informacij vedno večja. To izmenjavo informacij je treba razširiti na vse faze kazenskega postopka, vključno z obsodbami, ter na vse osebe, skupine ali organizacije, ki so predmet preiskave, se kazensko preganjajo ali so bile obsojene zaradi terorističnih kaznivih dejanj.

(5)

Ker ciljev tega sklepa države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa laže doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekorači okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(6)

Pri izvajanju izmenjave informacij ta sklep ne vpliva na vitalne interese nacionalne varnosti, in ne bi smel ogrožati varnosti posameznikov oziroma uspešnosti tekočih preiskav, oziroma posebnih obveščevalnih dejavnosti na področju državne varnosti.

(7)

Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije –

(a)

„teroristična kazniva dejanja“: kazniva dejanja iz členov 1, 2 in 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (3);

(b)

„Konvencija o Europolu“: Konvencija z dne 26. julija 1995 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (4);

(c)

„Sklep o Eurojustu“: Sklep Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (5);

(d)

„skupina ali organizacija“: „teroristične skupine“ v smislu člena 2 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter skupine in organizacije naštete v Prilogi k Skupnemu stališču Sveta 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (6).

(a)

v obdelavo Europolu v skladu z nacionalnim pravom in določbami Konvencije o Europolu; in

(b)

Eurojustu v skladu z nacionalnim pravom in če to dopuščajo določbe Sklepa o Eurojustu, da se omogoči Eurojustu izvajanje njegovih nalog.

(a)

podatki, s katerimi se ugotovi identiteta osebe, skupine ali organizacije;

(b)

dejanja, ki se preiskujejo, in posebne okoliščine teh dejanj;

(c)

zadevno kaznivo dejanje;

(d)

povezave z drugimi zadevnimi primeri;

(e)

uporaba komunikacijskih tehnologij;

(f)

grožnja, ki jo predstavlja posedovanje orožja za množično uničevanje.

(a)

podatki, s katerimi se ugotovi identiteta osebe, skupine ali organizacije, ki je predmet kazenske preiskave ali se kazensko preganja;

(b)

zadevno kaznivo dejanje in posebne okoliščine tega dejanja;

(c)

informacije o pravnomočnih obsodbah zaradi terorističnih kaznivih dejanj in posebne okoliščine teh kaznivih dejanj;

(d)

povezave z drugimi zadevnimi primeri;

(e)

prošnje za pravno pomoč, vključno z zaprosili za pravno pomoč, ki so bile naslovljene na drugo državo članico ali jih je druga država članica poslala, ter odziv nanje.