(1)

Člen 13 Uredbe (EU) št. 648/2012 določa mehanizem za zagotavljanje skladnosti med pravnimi, nadzornimi in izvršilnimi ureditvami Unije in tretjih držav na področjih, ki jih ureja navedena uredba. Komisija ima pooblastilo za sprejemanje sklepov o enakovrednosti, v katerih določi, da so pravne, nadzorne in izvršilne ureditve tretje države enakovredne zahtevam iz členov 4, 9, 10 in 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, tako da bi se za nasprotne stranke, ki sklepajo posle na področju, ki ga ureja navedena uredba, kadar ima vsaj ena izmed nasprotnih strank sedež v zadevni tretji državi, moralo šteti, da izpolnjujejo navedene zahteve s tem, ko izpolnjujejo zahteve, določene v pravni ureditvi te tretje države. S priznavanjem enakovrednosti se prepreči uporaba podvojenih ali nasprotujočih si pravil. Poleg tega se s priznavanjem enakovrednosti prispeva k doseganju glavnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. k zmanjšanju sistemskega tveganja in povečanju preglednosti trgov izvedenih finančnih instrumentov z zagotovitvijo mednarodno usklajene uporabe načel, dogovorjenih s tretjimi državami in določenih v navedeni uredbi.

(2)

Odstavki 1, 2 in 3 člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki je dopolnjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 149/2013 (2) in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/2251 (3), določajo pravne zahteve Unije glede pravočasne potrditve pogojev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, izvajanja stiskanja portfeljev in ureditev za usklajevanje portfeljev v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS). Poleg tega navedeni odstavki določajo obveznosti glede vrednotenja in reševanja sporov, ki veljajo za te pogodbe („tehnike zmanjševanja operativnega tveganja“), ter obveznosti v zvezi z izmenjavo zavarovanja s premoženjem („kritja“) med nasprotnimi strankami.

(3)

Da bi se pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države štela za enakovredno ureditvi Unije na področju tehnik zmanjševanja operativnega tveganja in zahtev po kritjih, bi moral biti konkretni rezultat veljavnih pravnih, nadzornih in izvršilnih ureditev enakovreden zahtevam Unije v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, zagotoviti varovanje poslovne skrivnosti, ki je enakovredno tistemu iz te uredbe, pravne, nadzorne in izvršilne ureditve pa bi bilo treba učinkovito uporabljati in izvrševati nepristransko in brez izkrivljanja konkurence, da bi se zagotovil učinkovit nadzor in izvrševanje v navedeni tretji državi. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne, nadzorne in izvršilne ureditve Japonske zagotavljajo, da pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, ki jih sklene vsaj ena nasprotna stranka s sedežem v navedeni tretji državi, finančnih trgov v Uniji ne izpostavljajo višji ravni tveganja ter posledično ne pomenijo nesprejemljivih ravni sistemskega tveganja v Uniji.

(4)

Komisija je 1. septembra 2013 prejela strokovni nasvet Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) o pravnih, nadzornih in izvršilnih ureditvah na Japonskem (4), ki med drugim vključujejo tehnike zmanjševanja operativnega tveganja, ki se uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS. ESMA je v svojem strokovnem nasvetu ugotovila, da ni bilo pravno zavezujočih zahtev glede pravočasne potrditve pogojev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ureditev za izvajanje usklajevanja portfeljev, izvajanja stiskanja portfeljev, vrednotenja portfelja in obveznosti reševanja sporov ali za izmenjavo zavarovanja s premoženjem med nasprotnimi strankami pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC na Japonskem. ESMA je prav tako ugotovila, da takrat ni bilo mogoče oceniti enakovrednosti ureditev za dvostranska kritja, ker tehnični standardi, ki bi določali pravila o dvostranskih kritjih v Uniji, še niso bili pripravljeni.

(5)

Komisija je pri izvedbi svoje ocene upoštevala strokovni nasvet ESMA in poznejši razvoj na regulativnem področju. Ta sklep ne temelji le na primerjalni analizi pravnih, nadzornih in izvršilnih zahtev, ki veljajo na Japonskem, ampak tudi na oceni rezultata teh zahtev ter njihovi primernosti za zmanjševanje tveganj, ki izhajajo iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, na način, ki velja za enakovrednega rezultatu zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(6)

Pravne, nadzorne in izvršilne ureditve, ki se na Japonskem uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, so določene v Zakonu o finančnih instrumentih in borzah (Financial Instruments and Exchange Act – FIEA) št. 25 iz leta 1948 in se uporabljajo za operaterje poslov s finančnimi instrumenti (Financial Instrument Business Operators – FIBO) in registrirane finančne institucije (Registered Financial Institutions – RFI), ki vključujejo regulirane banke, zadruge, zavarovalnice, pokojninske in investicijske sklade. Japonska agencija za finančne storitve (Financial Services Agency of Japan – JFSA) ima široka pooblastila za izvajanje FIEA ter ima za to na voljo odlok kabineta vlade, nadzorne smernice in javna uradna obvestila (skupaj „pravila Japonske o izvedenih finančnih instrumentih OTC“). JFSA je pristojna za izvedene finančne instrumente OTC v smislu člena 2(7) Uredbe (EU) št. 648/2012, z izjemo izvedenih finančnih instrumentov OTC na blago, ki so v pristojnosti japonskega ministrstva za gospodarstvo, trgovino in industrijo (Ministry of Economy, Trade and Industry – METI) ter japonskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (Ministry of Agriculture, Forestry and Fisheries – MAFF).

(7)

Tehnike zmanjševanja operativnega tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, kot so določene v pravilih o izvedenih finančnih instrumentih OTC na Japonskem, so še naprej nezadostne v primerjavi z obveznostmi iz odstavkov 1 in 2 člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012 in Delegirane uredbe (EU) št. 149/2013, kar zadeva pravočasno potrditev pogojev pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, izvajanje stiskanja portfeljev in ureditve za usklajevanje portfeljev. Ta sklep bi moral zato zajemati samo pravne, nadzorne in izvršilne ureditve v zvezi z obveznostmi vrednotenja in reševanja sporov, kot je določeno v odstavkih 1 in 2 člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012 in Delegirani uredbi (EU) št. 149/2013, ter tudi tiste v zvezi z zahtevami glede kritja iz odstavka 3 člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012 in Delegirane uredbe (EU) 2016/2251.

(8)

Kar zadeva zahteve za vrednotenje transakcij in reševanje sporov, ki se uporabljajo za izvedene finančne instrumente OTC brez kliringa prek CNS, pravila o izvedenih finančnih instrumentih OTC na Japonskem vsebujejo podobne obveznosti, kot so določene v odstavkih 1 in 2 člena 11 Uredbe (EU) št. 648/2012. Zlasti oddelek IV-2-4 nadzornih smernic vsebuje posebne zahteve v zvezi z reševanjem sporov, ki se uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, člen 123 odloka kabineta vlade pa določa zahteve za opravljanje dnevnih vrednotenj za namen izmenjav kritij.

(9)

V zvezi s kritji za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS pravno zavezujoče zahteve Japonske zajemajo niz končnih predpisov, ki jih je sprejela JFSA, objavljenih 31. marca 2016, ki so začeli veljati 1. septembra 2016. Ti predpisi zajemajo odlok kabineta vlade o podjetjih, ki se ukvarjajo s finančnimi instrumenti, št. 52 z dne 6. avgusta 2007, vključno z dopolnilnimi določbami, javna obvestila agencij za finančne storitve št. 15, 16 in 17 z dne 31. marca 2016 in št. 33 z dne 25. avgusta 2017, revidirane celovite smernice za nadzor pomembnejših bank itd., revidirane celovite smernice za nadzor malih, srednjih in regionalnih finančnih institucij, revidirane celovite smernice za nadzor zadružnih bank, revidirane celovite smernice za nadzor operaterjev poslov s finančnimi instrumenti itd., revidirane celovite smernice za nadzor zavarovalnic in revidirane celovite smernice za nadzor v zvezi s skrbniškimi družbami itd. Pravila, ki se uporabljajo za izvedene finančne instrumente OTC na blago v okviru pristojnosti METI in MAFF posnemajo niz končnih predpisov, ki jih je sprejela JFSA (skupaj „pravila o kritju Japonske“).

(10)

Kot je določeno v pravilih o kritju Japonske, morajo finančne institucije, katerih povprečni skupni znesek nominalne glavnice izvedenih finančnih instrumentov OTC za določeno obdobje znaša 300 milijard JPY ali več, dnevno izmenjevati gibljivo kritje v skladu s FIEA, medtem ko morajo finančne institucije pod tem pragom izmenjevati gibljivo kritje „dovolj pogosto“. Ker se v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 zahteva, da vse nasprotne stranke pri transakciji z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC brez kliringa prek CNS dnevno izmenjujejo gibljivo kritje, bi moral biti ta sklep pogojen z dnevno izmenjavo gibljivega kritja za transakcije, izvedene s FIBO in RFI, katerih povprečni skupni znesek nominalne glavnice izvedenih finančnih instrumentov OTC za obdobje enega leta, tj. od aprila dve leti pred letom, v katerem se zahteva izračun (ali eno leto, če je izračunan v decembru), znaša manj kot 300 milijard JPY.

(11)

Podobno kot pri zahtevah iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 si morajo v skladu s pravili o kritju Japonske vse finančne institucije, ki seštevajo nominalne zneske izvedenih finančnih instrumentov OTC brez kliringa, izvedene finančne instrumente OTC na blago brez kliringa, fizično poravnane valutne terminske posle in valutne zamenjave konsolidirane skupine, razen transakcij znotraj skupine, in sicer za mesece marec, april in maj eno leto pred letom, v katerem izračun presega 1,1 bilijona JPY, izmenjati podatke o začetnem kritju. Pravila o kritju Japonske določajo tudi skupni najnižji znesek prenosa začetnega in gibljivega kritja v višini 70 milijonov JPY, medtem ko je prag iz člena 25 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 500 000 EUR. Ker je razlika v vrednosti teh valut majhna, bi se morala ta zneska šteti za enakovredna.

(12)

Pravila o kritju Japonske se uporabljajo za skoraj vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, kot so opredeljene v točki (7) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012, z izjemo fizično poravnanih valutnih terminskih poslov in valutnih zamenjav, za katere s pravili o kritju Japonske niso določene nobene zahteve. Valutne transakcije, povezane z zamenjavo glavnice z medvalutnimi zamenjavami, so izvzete iz zahtev po začetnem kritju. Poleg tega pravila o kritju Japonske ne vsebujejo nobene posebne obravnave za strukturirane produkte, vključno s kritimi obveznicami in listinjenji. V skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 so samo valutne zamenjave in valutni terminski posli izvzeti iz zahtev po začetnem kritju in samo izvedeni finančni instrumenti, povezani s kritimi obveznicami za namene varovanja pred tveganji, izvzeti iz vseh zahtev po kritju. Ta sklep bi se zato moral uporabljati samo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere veljajo zahteve po kritju iz Uredbe (EU) št. 648/2012 in pravila o kritju Japonske.

(13)

Zahteve iz pravil o kritju Japonske za izračun začetnega kritja so enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Podobno kot standardizirana metoda za izračun začetnega kritja iz Priloge IV k Delegirani uredbi (EU) 2016/2251, pravila o kritju Japonske omogočajo uporabo standardiziranega modela, ki je enak modelu iz navedene priloge. Za izračun začetnega kritja se sicer lahko uporabljajo tudi notranji modeli ali modeli tretje stranke, če ti modeli vsebujejo nekatere specifične parametre, vključno z minimalnimi intervali zaupanja in obdobji kritja za tveganje, ter nekatere pretekle podatke, vključno iz obdobij izjemnih situacij. Nasprotne stranke morajo obvestiti JFSA, METI ali MAFF, kakor je ustrezno, o svoji nameri, da bodo uporabljale navedene notranje modele ali modele tretje stranke ter morajo razkriti vse potrebne predpostavke, hipoteze in spremembe v zvezi s tem.

(14)

Zahteve iz pravil o kritju Japonske glede primernega zavarovanja s premoženjem in o tem, kako se to zavarovanje s premoženjem poseduje in ločuje, so enakovredne zahtevam iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2251. Pravila o kritju Japonske vsebujejo tudi enakovreden seznam primernega zavarovanja s premoženjem in od FIBO in RFI zahtevajo, da ustrezno diverzificirajo zavarovanje s premoženjem, ki ga poberejo, vključno z omejevanjem vrednostnih papirjev z nizko likvidnostjo, da se prepreči koncentracija zavarovanja s premoženjem. Zahteve iz pravil o kritju Japonske, ki se uporabljajo za vrednotenje zavarovanja s premoženjem, so primerljive z zahtevami iz člena 19 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251.

(15)

V zvezi z enakovredno ravnjo varovanja poslovne skrivnosti na Japonskem za informacije, ki jih ima JFSA, velja informacijska varnostna politika JFSA, za zaposlene pri JFSA pa velja zakon o državni javni službi, ki zaposlenim prepoveduje razkritje informacij, s katerimi so se seznanili pri opravljanju svojih dolžnosti. Zakon o državni javni službi in informacijska varnostna politika JFSA torej zagotavljata jamstva za poslovno skrivnost, vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih pristojni organi izmenjujejo s tretjimi stranmi, ki so enakovredna jamstvom iz naslova VIII Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato bi moralo za zakon o državni javni službi in informacijsko varnostno politiko JFSA veljati, da zagotavljata enako raven varovanja, kar zadeva poslovno skrivnost, kot je določena v Uredbi (EU) št. 648/2012.

(16)

Kar zadeva učinkovito uporabo in izvrševanje na pravičen način in brez izkrivljanja konkurence, da se zagotovi učinkovit nadzor in izvrševanje v navedeni tretji državi, ima JFSA široka pooblastila za preiskovanje in nadzor, da oceni upoštevanje zahtev po kritju, ki se uporabljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS. JFSA lahko sprejme širok nabor nadzornih ukrepov, da bi preprečila kakršno koli kršitev veljavnih zahtev, kot so navodilo za izboljšanje poslovanja, ki temelji na členu 51 FIEA, in drugi nadzorni ukrepi, ki temeljijo na členu 52 FIEA. Za te ukrepe bi se torej moralo šteti, da omogočajo učinkovito uporabo zadevnih pravnih, regulativnih in izvršilnih ureditev v skladu s pravili Japonske o izvedenih finančnih instrumentih OTC na enakovreden način in brez izkrivljanja konkurence, da se zagotovita učinkovit nadzor in izvrševanje.

(17)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki veljajo v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala v sodelovanju z ESMA še naprej redno spremljati razvoj ter usklajeno in učinkovito izvajanje pravnih, nadzornih in izvršilnih ureditev za te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, in sicer v zvezi z zahtevami glede pravočasne potrditve, stiskanja in usklajevanja portfeljev, vrednotenja, reševanja sporov in kritja, ki veljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep. To ne bi smelo posegati v možnost Komisije, da kadar koli opravi specifičen pregled, in sicer kadar je zaradi zadevnega razvoja potrebno, da ponovno oceni priznavanje enakovrednosti, odobreno s tem sklepom. Takšna ponovna ocena lahko privede do razveljavitve tega sklepa, s katero bi za nasprotne stranke samodejno spet začele veljati vse zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(18)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –