Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62021CN0757

    Zadeva C-757/21 P: Pritožba, ki jo je Nichicon Corporation vložila 9. decembra 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 29. septembra 2021 v zadevi T-342/18, Nichicon Corporation/Komisija

    UL C 64, 7.2.2022, p. 25–26 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    7.2.2022   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 64/25


    Pritožba, ki jo je Nichicon Corporation vložila 9. decembra 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 29. septembra 2021 v zadevi T-342/18, Nichicon Corporation/Komisija

    (Zadeva C-757/21 P)

    (2022/C 64/37)

    Jezik postopka: angleščina

    Stranki

    Pritožnica: Nichicon Corporation (zastopniki: A. Ablasser-Neuhuber, F. Neumayr, G. Fussenegger, H. Kühnert, Rechtsanwälte)

    Druga stranka v postopku: Evropska komisija

    Predlog

    Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

    razveljavi izpodbijano sodbo in Sklep Komisije C(2018) 1768 final z dne 21. marca 2018 v zvezi s postopkom izvajanja člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP v zadevi AT.40136 – Kondenzatorji (v nadaljevanju: sporni sklep) razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na pritožnico;

    Podredno, razveljavi izpodbijano sodbo v delu, v katerem je Splošno sodišče zavrnilo

    prvi tožbeni razlog glede napačno ugotovljenih dejstev v zvezi s sestanki „18. decembra 1998“, „aprila/maja 2005“, „februarja 2009“, „julija 2009“, „9. marca 2010“ in „31. maja 2010“ zaradi dokaza sodelovanja tožeče stranke pri kršitvi konkurenčnega prava EU;

    drugi del drugega pritožbenega razloga, ki se nanaša na neobstoj odgovornosti pritožnice za dvo- in tri stranske kontakte med drugimi zadevnimi podjetji;

    tretji del drugega tožbenega razloga, ki se nanaša na neobstoj udeležbe pri enotni in nadaljevani kršitvi pred 7. novembrom 2003;

    četrti tožbeni razlog, ki se nanaša na očitne napake pri presoji glede določitve globe;

    in zato sporni sklep razglasi za delno ničen in zmanjša globo v višini 72 901 000 EUR, ki je bila naložena pritožnici, na ustrezen znesek;

    podredno, zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno obravnavanje in

    Komisiji naloži plačilo stroškov.

    Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

    Pritožnica v bistvu podaja štiri pritožbene razloge.

    Prvi pritožbeni razlog: bistvena kršitev postopka, ker izpodbijana sodba ni avtentificirana

    Izpodbijane sodbe zadevni sodniki niso lastnoročno podpisali. Zato ni ustrezno avtentificirana. Manjkajoče podpise je treba šteti za bistveno kršitev postopka. Izpodbijano sodbo je zato treba razveljaviti.

    Drugi pritožbeni razlog: napake pri preizkusu dejstev, ki jih je ugotovila Komisija

    Pri analizi tožbenih razlogov pritožnice, ki jo je opravilo Splošno sodišče, je podano izkrivljanje dokazov, napačna uporabo prava in nezadostno razlogovanje.

    Tretji pritožbeni razlog: napačna uporaba prava pri preizkusu ugotovitev Komisije glede obstoja in odgovornosti pritožnice za udeležbo pri enotni in nadaljevani kršitvi

    Prvič, Splošno sodišče je podalo nezadostno obrazložitev za in napačno uporabilo pravo pri zavrnitvi tožbenega razloga, da Komisija ni dokazala odgovornosti pritožnice za dvo- in tri stranske sestanke med drugimi zadevnimi podjetji, tako da bi zadostila zahtevanemu pravnemu standardu. Drugič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je zavrnilo tožbeni razlog pritožnice, da Komisija ni dokazala nadaljevane kršitve.

    Četrti pritožbeni razlog: očitne napake pri presoji glede določitve globe

    Prvič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker je za osnovo vzelo skupno vrednost prodaje v EGP, ne pa vrednosti poslanih/dostavljenih pošiljk v EGP. Poleg tega je Splošno sodišče z določitvijo koeficienta teže kršitve v višini 16 % vzpostavilo nezadosten pravni standard, ker ni upoštevalo individualnih okoliščin pritožnice. Drugič, Splošno sodišče ni zadostno upoštevalo olajševalnih okoliščin, saj je absolutni znesek globe, naložene pritožnici, nesorazmeren. S tem je Splošno sodišče med drugim kršilo načeli sorazmernosti in enakega obravnavanja, saj ni zagotovilo, da bi se omejena udeležba pritožnice ustrezno odrazila. Nazadnje, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ko je zavrnilo priznanje malomarnosti tožeče stranke in njenega konkurenčnega ravnanja kot olajševalnih okoliščin.


    Top