PRILOGA

Spoštovani,

z zadovoljstvom ugotavljamo, da je Mavretanija z izvedbo večjega dela ukrepov, določenih v sporazumu iz Dakarja, znova vzpostavila ustavni red, katerega vrhunec je bila Vaše imenovanje za voditelja države. Zato Vam z veseljem potrjujemo, da je sodelovanje med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo znova v celoti vzpostavljeno.

Ugotavljamo, da so se različne politične strani podpisnice skladno členom 4-VII sporazuma iz Dakarja zavezale k poglobitvi vključujočega nacionalnega dialoga, da bi se utrdili narodna sprava in demokracija. Kot so navedli že člani mednarodne kontaktne skupine na svojem zadnjem srečanju 10. septembra 2009, bi bilo zaželeno, da ta dialog steče. Spodbudna pa je že pripravljenost različnih strani za sodelovanje v dialogu. Očitno je, da nekateri temeljni problemi, ki so bili navedeni med vzroki za državni udar z dne 6. avgusta 2008, še niso rešeni. Poudariti želimo zlasti naslednje ukrepe s seznama tem dialoga iz sporazuma iz Dakarja: okrepitev demokracije, preprečevanje protiustavnih zamenjav vlade, reformo institucij in vloge oboroženih sil, dobro politično in gospodarsko upravljanje, okrepitev pravne države in človekovih pravic ter ponovno uravnoteženje institucij in oblasti. Zaradi varnostnih groženj v Mavretaniji bi bilo treba v okviru tega dialoga obravnavati tudi varnostna vprašanja, vključno s povezavo med varnostjo in razvojem.

Vse teme, povezane s stabilnostjo Vaše države, vključno z zgoraj navedenimi, so zelo pomembne za Evropsko unijo. Ker so to področja skupnega interesa in glede na pomen sodelovanja Evropske unije v Mavretaniji na področjih upravljanja države, predlagamo, da se politični dialog med Mavretanijo in Unijo, predviden v členu 8 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES okrepi, da poteka redno in strukturirano. O obliki in okvirnih pravilih za ta dialog se bodo morali skupaj dogovoriti Vaša vlada in vodje diplomatskih misij Evropske unije pri Islamski republiki Mavretaniji.

Eden ciljev tega dialoga bo spodbujanje zgoraj omenjenega vključujočega nacionalnega dialoga in natančno spremljanje njegovih rezultatov. Menimo, da bo mogoče predhodne razmere in težave, ki so otežile začetek tega dialoga, rešiti, če bodo različne mavretanske strani razprave naravnale na prihodnost ter se ne ustavljale pri zahtevah in sporih glede nedavne zgodovine.

Naj zaključim, da bo Evropska unija podprla prizadevanja Mavretanije pri premagovanju socialno-ekonomskih in političnih težav, ki jo pestijo zaradi dolgega trajanja politične krize, povezane z državnim udarom avgusta 2008, zaradi svetovne gospodarske krize ter novih varnostnih in terorističnih groženj.

S spoštovanjem,

V Bruslju, 25. januarja 2010