EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62013CA0472

Zadeva C-472/13: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 26. februarja 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bayerisches Verwaltungsgericht München – Nemčija) – Andre Lawrence Shepherd/Zvezna republika Nemčija (Predhodno odločanje — Območje svobode, varnosti in pravice — Azil — Direktiva 2004/83/ES — Člen 9(2)(b),(c) in (e) — Minimalni standardi glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca — Pogoji za priznanje statusa begunca — Dejanja preganjanja — Kazenske sankcije v zvezi s pripadnikom oboroženih sil Združenih držav zaradi zavrnitve opravljanja vojaške službe v Iraku)

UL C 138, 27.4.2015, p. 7–8 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

27.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 138/7


Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 26. februarja 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bayerisches Verwaltungsgericht München – Nemčija) – Andre Lawrence Shepherd/Zvezna republika Nemčija

(Zadeva C-472/13) (1)

((Predhodno odločanje - Območje svobode, varnosti in pravice - Azil - Direktiva 2004/83/ES - Člen 9(2)(b),(c) in (e) - Minimalni standardi glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca - Pogoji za priznanje statusa begunca - Dejanja preganjanja - Kazenske sankcije v zvezi s pripadnikom oboroženih sil Združenih držav zaradi zavrnitve opravljanja vojaške službe v Iraku))

(2015/C 138/08)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bayerisches Verwaltungsgericht München

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Andre Lawrence Shepherd

Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija

Izrek

1.

Določbe člena 9(2)(e) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite je treba razlagati tako, da:

zajemajo vse vojaško osebje, vključno z logističnim in podpornim osebjem;

se nanašajo na položaj, v katerem bi opravljena vojaška služba v posameznem spopadu sama po sebi vključevala storitev vojnih zločinov, vključno s položaji, v katerih bi prosilec za status begunca pri takih zločinih sodeloval zgolj posredno, ker je verjetno, da bi z opravljanjem svojih nalog zagotavljal nujno podporo pripravi ali izvedbi teh zločinov;

se ne nanašajo izključno na položaje, v katerih je dokazano, da so bili vojni zločini že storjeni, ali v katerih bi bil mogoč postopek pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, ampak tudi na položaje, v katerih prosilec za status begunca lahko dokaže, da je zelo verjetno, da bodo taki zločini storjeni;

mora presoja dejstev, ki jo morajo za opredelitev okoliščin zadevne službe opraviti sami nacionalni organi pod nadzorom sodišča, temeljiti na sklopu indicev, ki ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera, med drugim tistih, ki se nanašajo na upoštevna dejstva v zvezi z izvorno državo v času odločanja o prošnji ter na individualni položaj in osebne okoliščine prosilca, dokazuje, da je glede na okoliščine službe storitev zatrjevanih vojnih zločinov verjetna;

je treba pri presoji, ki jo morajo opraviti nacionalni organi, upoštevati okoliščine, da je bilo vojaško posredovanje izvedeno na podlagi pooblastila Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov ali konsenza mednarodne skupnosti in da država ali države, ki izvajajo operacije, prepovedujejo vojne zločine, in

mora biti zavrnitev opravljanja vojaške službe edini način, ki prosilcu za status begunca omogoča, da se izogne sodelovanju pri zatrjevanih vojnih zločinih, in da zato okoliščina, da prosilec za status begunca ni uporabil postopka za pridobitev statusa osebe z ugovorom vesti, izključuje vsakršno zaščito na podlagi člena 9(2)(e) Direktive 2004/83, razen če navedeni prosilec dokaže, da mu v konkretnem položaju ni bil na razpolago noben tak postopek.

2.

Določbe člena 9(2)(b) in (c) Direktive 2004/83 je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kot so te iz postopka v glavni stvari, ukrepov, sprejetih zoper vojaka zaradi njegove zavrnitve opravljanja vojaške službe, kot so naložitev zaporne kazni ali nečastna odpustitev iz vojske, ob upoštevanju legitimnega izvrševanja pravice zadevne države do ohranjanja oboroženih sil ni mogoče šteti za tako nesorazmerne ali diskriminatorne, da pomenijo dejanja preganjanja, navedena v teh določbah. Vendar morajo to preveriti nacionalni organi.


(1)  UL C 336, 16.11.2013.


Top