OSNUTEK SPREMEMBE PRILOGE I H KONVENCIJI,

ki ga je predložila delovna skupina za razvoj Konvencije

Konferenca pogodbenic je,

ob priznavanju potrebe po posodobitvi skupin snovi in zmesi ter navedenih snovi in njihovih mejnih količin, kot so navedene v Prilogi I h Konvenciji o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč, za namen uvedbe meril iz globalno usklajenega sistem Združenih narodov za razvrščanje in označevanje kemikalij (ST/SG/AC.10/30/Rev.4) ter ohranjanja skladnosti z ustrezno zakonodajo Evropske unije,

ob upoštevanju svojega sklepa, da opravi pregled nevarnih snovi in njihovih količin, kakor so navedene v Prilogi I, in svojega sklepa 2004/4 o ustanovitvi delovne skupine za razvoj Konvencije,

ob priznavanju predloga za spremembo Priloge I, ki ga je pripravila delovna skupina na podlagi natančnega pregleda,

spremenila Prilogo I h Konvenciji o nevarnih snoveh z namenom opredelitve nevarnih dejavnosti, z nadomestitvijo besedila z besedilom iz priloge k temu sklepu.

PRILOGA

NEVARNE SNOVI ZARADI OPREDELITEV NEVARNIH DEJAVNOSTI  (1)

Če spada snov ali zmes, ki je navedena v delu II, tudi v eno ali več skupin iz dela I, se uporabi mejna količina, navedena v delu II.

Za opredelitev nevarnih dejavnosti pogodbenice upoštevajo dejanske ali pričakovane nevarne lastnosti in/ali količine vseh prisotnih nevarnih snovi ali nevarnih snovi, za katere je smiselno predvidevati, da lahko nastanejo med izgubo nadzora nad dejavnostjo, vključno s skladiščenjem, med nevarno dejavnostjo.

Del I

Skupine snovi in zmesi, ki niso posebej navedene v delu II

Kategorija v skladu z globalno usklajenim sistemom Združenih narodov za razvrščanje in označevanje kemikalij (GHS)	Mejna količina (v tonah)
1. Akutna strupenost, kategorija 1, vsi načini izpostavljenosti (2)	20
2. Akutna strupenost:   kategorija 2, vsi načini izpostavljenosti (3)   kategorija 3, način izpostavljenosti z vdihavanjem (4)	200
3. Specifična strupenost za posamezne organe (STOT) – enkratna izpostavljenost (SE) STOT, kategorija 1 (5)	200
4. Eksplozivi – nestabilni eksplozivi ali eksplozivi, pri katerih snov, zmes ali izdelek spada v razdelek 1.1, 1.2, 1.3, 1.5 ali 1.6 poglavja 2.1.2 meril GHS, ali snovi ali zmesi z eksplozivnimi lastnostmi v skladu s testno serijo 2 dela I Priporočil Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga: Priročnik testov in meril (Priročnik testov in meril), ki ne spadajo v razrede nevarnosti „Organski peroksidi“ ali „Samoreaktivne snovi in zmesi“ (6), (7)	50
5. Eksplozivi, pri katerih snov, zmes ali izdelek spada v razdelek 1.4 poglavja 2.1.2 GHS (7), (8)	200
6. Vnetljivi plini, kategorija 1 ali 2 (9)	50
7. Aerosoli (10) kategorije 1 ali 2, ki vsebujejo vnetljive pline kategorije 1 ali 2 ali vnetljive tekočine kategorije 1	500 (neto)
8. Aerosoli kategorije 1 ali 2, ki ne vsebujejo vnetljivih plinov kategorije 1 ali 2 niti vnetljivih tekočin kategorije 1 (11)	50 000 (neto)
9. Oksidativni plini, kategorija 1 (12)	200
10. Vnetljive tekočine:   vnetljive tekočine kategorije 1 ali   vnetljive tekočine kategorije 2 ali 3, hranjene pri temperaturi nad njihovim vreliščem (13),   ali druge tekočine s plameniščem ≤ 60 °C, hranjene pri temperaturi nad njihovim vreliščem (14)	50
11. Vnetljive tekočine:   vnetljive tekočine kategorije 2 ali 3, pri katerih lahko posebni delovni pogoji, na primer visok tlak ali visoka temperatura, povzročijo nevarnost industrijske nesreče (15),   ali druge tekočine s plameniščem ≤ 60 °C, pri katerih lahko posebni delovni pogoji, na primer visok tlak ali visoka temperatura, povzročijo nevarnost industrijske nesreče	200
12. Vnetljive tekočine, kategorija 2 ali 3, ki niso zajete v kategorijah 10 in 11 (16)	50 000
13. Samoreaktivne snovi in zmesi ter organski peroksidi:   samoreaktivne snovi in zmesi vrste A ali B ali   organski peroksidi vrste A ali B (17)	50
14. Samoreaktivne snovi in zmesi ter organski peroksidi:   samoreaktivne snovi in zmesi vrste C, D, E ali F ali   organski peroksidi vrste C, D, E, ali F (18)	200
15. Piroforne tekočine in trdne snovi kategorije 1	200
16. Oksidativne tekočine in trdne snovi kategorije 1, 2 ali 3	200
17. Nevarno za vodno okolje v kategoriji akutno 1 ali kronično 1 (19)	200
18. Nevarno za vodno okolje v kategorij kronično 2 (20)	500
19. Snovi in zmesi, ki burno reagirajo z vodo, npr. acetil klorid, titanov tetraklorid	500
20. Snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorija 1 (21)	500
21. Snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo strupen plin (snovi in zmesi, ki v stiku z vodo ali vlažnim zrakom tvorijo pline, razvrščene kot akutno strupene kategorij 1, 2 ali 3, kot je na primer aluminijev fosfid, fosforjev pentasulfid)	200

Del II

Navedene snovi

Snov	Mejna količina (v tonah)
1a. Amonijev nitrat (22)	10 000
1b. Amonijev nitrat (23)	5 000
1c. Amonijev nitrat (24)	2 500
1d. Amonijev nitrat (25)	50
2a. Kalijev nitrat (26)	10 000
2b. Kalijev nitrat (27)	5 000
3. Arzenov pentaoksid, arzenova (V) kislina in/ali soli	2
4. Arzenov trioksid, arzenova (III) kislina in/ali soli	0,1
5. Brom	100
6. Klor	25
7. Nikljeve spojine v obliki prahu, ki se lahko vdihava: nikljev monoksid, nikljev dioksid, nikljev sulfid, trinikljev disulfid, dinikljev trioksid	1
8. Etilenimin	20
9. Fluor	20
10. Formaldehid (koncentracija ≥ 90 %)	50
11. Vodik	50
12. Vodikov klorid (utekočinjen plin)	250
13. Svinčevi alkili	50
14. Utekočinjeni vnetljivi plini kategorije 1 ali 2 (vključno z utekočinjenim naftnim plinom) in zemeljski plin (28)	200
15. Acetilen	50
16. Etilen oksid	50
17. Propilen oksid	50
18. Metanol	5 000
19. 4,4'-metilen bis (2-kloroanilin) in/ali soli, v obliki praška	0,01
20. Metil izocianat	0,15
21. Kisik	2 000
22. Toluen diizocianat (2,4-toluen diizocianat in 2,6-toluen diizocianat)	100
23. Karbonil diklorid (fosgen)	0,75
24. Arzin (arzenov trihidrid)	1
25. Fosfin (fosforjev trihidrid)	1
26. Žveplov diklorid	1
27. Žveplov trioksid	75
28. Poliklorodibenzofurani in poliklorodibenzodioksini (vključno s tetraklorodibenzodioksinom (TCDD)), izračunano na ekvivalent TCDD (29)	0,001
29. Naslednje rakotovorne snovi ali zmesi, ki vsebujejo te rakotvorne snovi, v koncentracijah nad 5 mas. %: 4-aminobifenil in/ali njegove soli, benzotriklorid, benzidin in/ali soli, bis(klorometil) eter, klorometil metil eter, 1,2-dibromoetan, dietil sulfat, dimetil sulfat, dimetil karbamoil klorid, 1,2-dibromo-3-kloropropan, 1,2-dimetilhidrazin, dimetilnitrozamin, heksametilfosforjev triamid, hidrazin, 2-naftilamin in/ali soli, 4-nitrobifenil in 1,3 propan sulton	2
30. Naftni derivati in alternativna goriva: (a) bencini in primarni bencini; (b) kerozini (vključno z reaktivnimi letalskimi gorivi); (c) plinska olja (vključno z dizelskim gorivom, kurilnimi olji za ogrevanje gospodinjstev in mešanicami plinskih olj; (d) težka kurilna olja; (e) alternativna goriva za enake namene in s podobnimi lastnostmi glede vnetljivosti in nevarnosti za okolje kot proizvodi iz točk (a) do (d)	25 000
31. Brezvodni amonijak	200
32. Borov trifluorid	20
33. Vodikov sulfid	20
34. Piperidin	200
35. Bis(2-dimetilaminoetil) (metil)amin	200
36. 3-(2-etilheksiloksi)propilamin	200
37. Zmesi natrijevega hipoklorita, ki so razvrščene v kategorijo 1 akutne nevarnosti za vodno okolje [H400], vsebujejo < 5 % aktivnega klora in niso razvrščene v nobeno drugo kategorijo nevarnosti v delu 1 Priloge I (30).	500
38. Propilamin (31)	2 000
39. Terc-butil akrilat (31)	500
40. 2-metil-3-butennitril (31)	2 000
41. Tetrahidro-3,5-dimetil-1,3,5-tiadiazin-2-tion (dazomet) (31)	200
42. Metil akrilat (31)	2 000
43. Metilpiridin (31)	2 000
44. Bromo-3-kloropropan (31)	2 000

Popravek

1.

Priloga, del I, vnos 8 Besedilo: „Aerosoli“ se glasi: „Aerosoli (10)“.

2.

Priloga, del I, vnos 11, zadnja vrstica Besedilo: „nevarnost industrijske nesreče“ se glasi: „nevarnost industrijske nesreče (14)“.

3.

Priloga, del II, vnos 43 Besedilo: „Metilpiridin (31)“ se glasi: „3Metilpiridin (31)“.

4.

Priloga, opombe 13, 15 in 16 Besedilo: „poglavja 2.4.2“ se glasi: „poglavja 2.6.2“.

---

(1)  Merila v skladu z globalno usklajenim sistemom (GHS) Združenih narodov za razvrščanje in označevanje kemikalij (ST/SG/AC.10/30/Rev.4). Pogodbenice bi morale ta merila uporabiti pri razvrščanju snovi ali zmesi za namene iz dela I te priloge, razen če so bila v okviru nacionalne zakonodaje sprejeta druga pravno zavezujoča merila. Zmesi se obravnavajo enako kot čiste snovi, če ostanejo v mejnih vrednostih koncentracije, določenih glede na njihove lastnosti v skladu z GHS, razen če je posebej navedena njihova sestava v odstotkih ali drug opis.

(2)  V skladu z merili iz poglavja 3.1.2 in 3.1.3 GHS.

(3)  V skladu z merili iz poglavja 3.1.2 in 3.1.3 GHS.

(4)  Nevarne snovi, ki spadajo v kategorijo 3 akutne strupenosti pri zaužitju, spadajo pod vnos 2, akutna strupenost, če jih ni mogoče razvrstiti kot akutno strupene pri vdihavanju niti kot akutno strupene v stiku s kožo, na primer zaradi pomanjkanja prepričljivih podatkov o strupenosti pri vdihavanju in v stiku s kožo.

(5)  Snovi, ki imajo pri ljudeh precejšen strupeni učinek ali se lahko zanje na podlagi dokazov iz študij na poskusnih živalih predvideva, da imajo pri ljudeh po enkratni izpostavljenosti precejšen strupeni učinek. Nadaljnja navodila so podana na sliki 3.8.1 in v tabeli 3.8.1 dela 3 GHS.

(6)  Testiranje eksplozivnih lastnosti snovi in zmesi je potrebno le, če se s postopkom preverjanja v skladu z Dodatkom 6 dela 3 k Priročniku testov in meril snov ali zmes opredeli kot snov ali zmes z morebitnimi eksplozivnimi lastnostmi.

(7)  Razred nevarnosti „eksplozivi“ vključuje eksplozivne izdelke. Če je količina eksplozivne snovi ali zmesi, vsebovane v izdelku, znana, se v tej konvenciji uporabi navedena količina. Če količina eksplozivne snovi ali zmesi, vsebovane v izdelku, ni znana, se v tej konvenciji celoten izdelek obravnava kot eksploziven.

(8)  Če so eksplozivi iz razdelka 1.4 nepakirani ali prepakirani, se razvrstijo pod vnos 4 (Eksplozivi), razen če se izkaže, da nevarnost še vedno ustreza razdelku 1.4 v skladu z GHS.

(9)  V skladu z merili iz poglavja 2.2.2 GHS.

(10)  Aerosoli se razvrstijo glede na merila iz poglavja 2.3 GHS in […] Priročnik testov in meril, del III, oddelek 31.

(11)  V primeru takšne razvrstitve je treba navesti, da aerosolni razpršilnik ne vsebuje vnetljivega plina kategorije 1 ali 2 niti vnetljive tekočine kategorije 1.

(12)  V skladu z merili iz poglavja 2.4.2 GHS.

(13)  V skladu z merili iz poglavja 2.4.2 GHS.

(14)  Tekočine s plameniščem, višjim od 35 °C, se lahko obravnavajo kot nevnetljive tekočine za nekatere regulativne namene (npr. za prevoz), če so bili pri preskusu trajne gorljivosti L.2 iz dela III oddelka 32 Priročnika testov in meril dobljeni negativni rezultati. Vendar to ne velja pod pogoji z višjimi vrednostmi, kot je visoka temperatura ali tlak, zato se takšne tekočine vključijo v to razvrstitev.

(15)  V skladu z merili iz poglavja 2.4.2 GHS.

(16)  V skladu z merili iz poglavja 2.4.2 GHS.

(17)  V skladu z merili iz poglavja 2.8.2 in 2.15.2.2 GHS.

(18)  V skladu z merili iz poglavja 2.8.2 in 2.15.2.2 GHS.

(19)  V skladu z merili iz poglavja 4.1.2 GHS.

(20)  V skladu z merili iz poglavja 4.1.2 GHS.

(21)  V skladu z merili iz poglavja 2.12.2 GHS.

(22)  Amonijev nitrat (10 000): gnojila, pri katerih je možen razpad, ki se sam vzdržuje.

To velja za mešana/sestavljena gnojila na osnovi amonijevega nitrata (mešana/sestavljena gnojila, ki vsebujejo amonijev nitrat s fosfatom in/ali pepeliko), pri katerih je možen razpad, ki se sam vzdržuje v skladu s preskusom v koritu (glej Priročnik za teste in merila, del III, pododdelek 38.2), ter v katerih je delež dušika zaradi amonijevega nitrata:

(a)

med 15,75 mas. % in–24,5 mas. % (15,75 mas. % in 24,5 mas. % dušika, ki izvira iz amonijevega dušika, ustreza deležu 45 % oziroma 70 % amonijevaga nitrata) in ki bodisi vsebujejo največ 0,4 % popolnoma izgorljivih/organskih snovi bodisi prestanejo ustrezen test eksplozivnosti (npr. test s 4-palčno svinčeno cevjo);

(b)	15,75 mas. % ali manj in brez omejevanja vsebnosti gorljivih snovi.

(23)  Amonijev nitrat (5 000): v povezavi z gnojili.

To velja za enostavna gnojila na osnovi amonijevega nitrata in za mešana/sestavljena gnojila na osnovi amonijevega nitrata, v katerih je delež dušika zaradi amonijevega nitrata:

(a)	več kot 24,5 mas. %, razen zmesi enostavnih gnojil na osnovi amonijevega nitrata z dolomitom, apnencem in/ali kalcijevim karbonatom s čistočo najmanj 90 %;

(b)	več kot 15,75 mas. % za zmesi amonijevega nitrata in amonijevega sulfata;

(c)

več kot 28 mas. % (28 mas. % dušika zaradi amonijevega nitrata ustreza deležu 80 % amonijevega nitrata) za mešanice enostavnih gnojil na osnovi amonijevega nitrata z dolomitom, apnencem in/ali kalcijevim karbonatom čistoče najmanj 90 %, ki prestanejo ustrezen preskus eksplozivnosti (npr. preskus s 4-palčno svinčeno cevjo).

(24)  Amonijev nitrat (2 500): tehnični.

Ta količina se uporablja za:

(a)	amonijev nitrat in zmesi amonijevega nitrata, v katerih je delež dušika zaradi amonijevega nitrata: (i) med 24,5 mas. % in 28 mas. % ter ki vsebujejo največ 0,4 % gorljivih snovi; (ii) več kot 28 mas. % in ki vsebujejo največ 0,2 % gorljivih snovi;

(b)	vodne raztopine amonijevega nitrata, v katerih je koncentracija amonijevega nitrata več kot 80 mas. %.

(25)  Amonijev nitrat (50): v povezavi s snovmi, ki ne dosegajo tehnoloških specifikacij, in gnojili, ki ne prestanejo testa eksplozivnosti (npr. test s 4-palčno svinčeno cevjo).

Ta količina se uporablja za:

(a)

snovi, zavržene v proizvodnem postopku, ter za amonijev nitrat in zmesi iz amonijevega nitrata, enostavna gnojila na osnovi amonijevega nitrata in mešana/sestavljena gnojila na osnovi amonijevega nitrata iz opomb 23 in 24, ki jih končni uporabnik vrne ali jih je vrnil proizvajalcu, v začasno skladišče ali obrat za predelavo, in sicer zaradi ponovne predelave, recikliranja ali obdelave zaradi varne uporabe, ker ne izpolnjujejo več specifikacij iz opomb 23 in 24;

(b)	gnojila iz opombe 22(a) in opombe 23, ki ne prestanejo ustreznega testa eksplozivnosti (npr. test s 4-palčno svinčeno cevjo).

(26)  Kalijev nitrat (10 000): sestavljena gnojila (v obliki kroglic/granul) na osnovi kalijevega nitrata, ki imajo enake lastnosti kot čisti kalijev nitrat.

(27)  Kalijev nitrat (5 000): sestavljena gnojila (kristalinična oblika) na osnovi kalijevega nitrata, ki imajo enake nevarne lastnosti kot čisti kalijev nitrat.

(28)  Izboljšani bioplin: za namene izvajanja Konvencije se lahko izboljšani bioplin razvrsti pod vnos 14 dela 2 Priloge I, če je bil predelan v skladu z veljavnimi standardi za čisti in izboljšani bioplin, ki je enako kakovosten kot zemeljski plin, tudi glede vsebnosti metana, in vsebuje največ 1 % kisika.

(29)  Poliklorodibenzofurani in poliklorodibenzodioksini.

Količine poliklorodibenzofuranov in poliklorodibenzodioksinov se izračunajo z naslednjimi faktorji toksične ekvivalentnosti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za dioksine in dioksinu podobne spojine (TEF) pri ljudeh in sesalcih, kakor so bili v letu 2005 ponovno ocenjeni:

Faktorji toksične ekvivalence SZO, 2005

Dioksini	TEF	Furani	TEF
2,3,7,8-TCDF	1	2,3,7,8-TCDF	0,1
1,2,3,7,8-PeCDD	1	2,3,4,7,8-PeCDF	0,3
1,2,3,4,7,8-HxCDD	0,1	1,2,3,7,8-PeCDF	0,03
1,2,3,6,7,8-HxCDD	0,1	1,2,3,4,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDD	0,1	1,2,3,7,8,9-HxCDF	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD	0,01	2,3,4,6,7,8-HxCDF	0,1
OCDD	0,0003	1,2,3,7,8,9-HxCDF	0,1
		1,2,3,4,6,7,8-HpCDF	0,01
		1,2,3,4,7,8,9-HpCDF	0,01
		OCDF	0,0003
Kratice: Hx = heksa, Hp = hepta, O = okta, P = penta, T = tetra. Referenca: Martin Van den Berg in drugi, The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds, Toxicological Sciences, letnik 93, št. 2 (oktober 2006), str. 223–241 (2006).

(30)  Če zmes brez natrijevega hipoklorita ne bi bila razvrščena v kategorijo 1 akutne nevarnosti za vodno okolje.

(31)  V primerih, kadar ta nevarna snov spada v kategorijo 10, vnetljive tekočine, ali 11, vnetljive tekočine, se v tej konvenciji uporabljajo najmanjše predpisane količine.