—

Pritožbi naj se ugodi in izpodbijana sodba naj se razveljavi;

—

zadeva naj se vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

—

drugi stranki v postopku s pritožbo naj se naloži plačilo stroškov, ki jih je pritožnik imel v okviru tega postopka in v okviru postopka na prvi stopnji.

1.

Zavrnitev prvega dela prvega razloga ničnostne tožbe:

Izraza „žvižgač“, ki ga je uporabilo Splošno sodišče, ni v Kadrovskih predpisih za uradnike in ta izraz kaže na pristransko in negativno presojo.

Splošno sodišče je s tem, da je štelo za nujno, da se dokaže zveza med ocenjevanjem, ki se izpodbija, in prijavami pritožnika pri uradu OLAF, napačno uporabilo pravo in ravnalo v protislovju s spoznanji iz zadeve T-689/16.

Splošno sodišče ni upoštevalo vsebine listin in obsega zaščite, povezane s statusom prijavitelja, ter je nezakonito obrnilo dokazno breme in obveznosti.

Splošno sodišče je tudi napačno uporabilo pravo in odločilo ultra petita s tem, da je presodilo, da pritožnik od generalnega sekretarja ni zahteval, naj opravi vlogo drugostopenjskega ocenjevalca, niti tega, naj se odbor za poročila sestane.

2.

Zavrnitev drugega dela prvega razloga ničnostne tožbe:

Splošno sodišče je nezakonito razsodilo, da je priloga D.7, ki jo je predložila Komisija, dopustna in zanesljiva.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo in odločilo ultra petita s tem, da je pritožniku očitalo, da ni izpodbijal imenovanja F kot ocenjevalca med ocenjevanjem. Kršilo je tudi člen 3(3) SID.

Splošno sodišče je v nasprotju z elementi iz spisa ugotovilo, da je konflikten položaj zgolj zatrjevan, čeprav ta sploh ni bil izpodbijan.

Splošno sodišče je prav tako napačno štelo, da pritožnik ni dokazal, da bi bilo ocenjevanje brez prijavljene nepravilnosti lahko drugačno.

3.

Zavrnitev tretjega dela drugega razloga ničnostne tožbe:

Splošno sodišče ni rešilo vprašanja glede dopustnosti in zanesljivosti priloge D.7, čeprav se je oprlo na ta dokument.

Splošno sodišče ni upoštevalo zaščite, povezane s statusom prijavitelja, in ni preverilo obstoja subjektivne pristranskosti, ki povzroča nepravilnost postopka ocenjevanja.

Splošno sodišče je prejudiciralo potencialni izid sodbe o razglasitvi ničnosti in odločilo ultra petita. Kršilo je tudi načelo kontradiktornosti.

Splošno sodišče je prav tako napačno uporabilo SID v zvezi z ocenjevanjem.

4.

Zavrnitev prvega dela tretjega razloga ničnostne tožbe:

Splošno sodišče s tem, da je razsodilo, da je bilo poročilo pripravljeno na podlagi natančnih, zanesljivih in preverjenih elementov, ni upoštevalo dejanskih elementov in dokumentov, ki sta jih predložili stranki. Poleg tega je naložilo nezakonit pogoj dopustnosti tožbenega razloga in ni upoštevalo pravil, ki se uporabljajo v primerih daljših odsotnosti. Nazadnje, nezakonito je opustilo izvedbo vsebinske analize položaja pritožnika.

5.

Zavrnitev drugega dela tretjega razloga ničnostne tožbe:

Splošno sodišče je kršilo pravila na področju izvajanja dokazov ter načelo kontradiktornosti in pravice do obrambe.