—

v celoti razveljavi izpodbijano sodbo, ki jo je 15. marca 2011 izdal drugi senat Sodišča za uslužbence Evropske unije, ki je bila vročena s priporočeno pošiljko z dne 15. marca 2011 in s katero je bila zavrnjena tožba pritožnice z dne 7. maja 2010;

—

tožeči stranki naj se ob uporabi člena 87(2) Poslovnika naloži plačilo stroškov postopka, vključno z nujnimi izdatki, ki so nastali zaradi postopka, in predvsem s stroški pooblaščenca za vročanje, potnimi stroški in dnevnicami ter nagradami odvetnikov na podlagi člena 91(b) Poslovnika.

1.

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom in na izkrivljanje dokazov, ki so bili predloženi Sodišču za uslužbence. Pritožnica sodišču za uslužbence očita, prvič, da pri tem ko je v točki 31 svoje sodbe odločilo, da navzočnosti pritožnice v Franciji v letih 1999 in 2000 ni mogoče izenačiti z njeno voljo, da središče svojih interesov prenese v svojo rojstno državo, ni upoštevalo dokumentov št. 22, 23, 24 in 25 iz spisa, in, drugič, da je v točkah 29, 31 in 33 izpodbijane sodbe neskladno presodilo pojem običajnega prebivališča.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na izkrivljanje dokazov, ki so bili predloženi Sodišču za uslužbence, in na pomanjkljivo obrazložitev, saj naj bi Sodišče za uslužbence prepozni odvzem izselitvenega dodatka opravičilo z „nesporazumom glede mesta, kjer je pritožnica opravila maturo“. Pritožnica Sodišču za uslužbence očita, da ni upoštevalo dokumenta št. 15 iz spisa, da ni odgovorilo na točko 31 njene tožbe in da je tako navedlo vsebinsko očitno napačne ugotovitve.