29.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/26

1.

Ali je treba [člene 5, 17 in 18 Direktive Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa] razlagati tako, da so primerni za neposredno uporabo v nacionalni ureditvi — ne glede na to, ali je bila ta direktiva formalno prenesena v notranji pravni red, oziroma ne glede na notranje predpise, ki omejujejo njeno uporabo samo za določene poklice — in za spor, ki se nanaša na posredovanje socialnih partnerjev v skladu z navedeno direktivo?

2.

Ali mora nacionalno sodišče ne glede na to, ali obstaja tak neposreden učinek, vsekakor uporabiti direktivo, ki še ni bila prenesena v notranji pravni red ali ki je že bila prenesena, vendar se zdi, da njeno učinkovanje izključujejo notranji predpisi, kot merilo razlage notranjega prava in zato kot podlago za rešitev morebitnih dvomov v zvezi z razlago?

3.

Ali je nacionalnemu sodišču države članice prepovedano sprejeti odločbo o nezakonitosti nekega ravnanja in zato priznati pravico do povračila škode, povzročene zaradi tega neupravičenega in nezakonitega ravnanja, če se zdi, da je tako ravnanje dovoljeno na podlagi pogodbe med socialnimi partnerji in je to dovoljenje v skladu s pravom Skupnosti, čeprav v obliki direktive, ki še ni bila prenesena?

4.

Ali je treba odstavek 3 člena 17 navedene direktive razlagati tako, da samostojno, to je povsem brez povezave z odstavkom 2 ter v njem navedenih dejavnosti in poklicev, dopušča posredovanje socialnih partnerjev in uvedbo — na podlagi njihovega dogovora — odstopanj v zvezi s pravico do tedenskega počitka?