posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 13 zvezek 038 str. 232 - 238
English
Select your language
Official EU languages:
Access to European Union law
EUR-Lex
Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Need more search options? Use the
Advanced search
Document 32009R1170
Commission Regulation (EC) No 1170/2009 of 30 November 2009 amending Directive 2002/46/EC of the European Parliament and of Council and Regulation (EC) No 1925/2006 of the European Parliament and of the Council as regards the lists of vitamin and minerals and their forms that can be added to foods, including food supplements (Text with EEA relevance)
Uredba Komisije (ES) št. 1170/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko dodajo živilom, vključno s prehranskimi dopolnili (Besedilo velja za EGP)
Uredba Komisije (ES) št. 1170/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko dodajo živilom, vključno s prehranskimi dopolnili (Besedilo velja za EGP)
UL L 314, 1.12.2009, p. 36–42
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
In force
Language
HTML
PDF
Official Journal
|
1.12.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 314/36 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1170/2009
z dne 30. novembra 2009
o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznamov vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko dodajo živilom, vključno s prehranskimi dopolnili
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (1) in zlasti člena 4(5) Direktive,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (2) ter zlasti člena 3(3) Uredbe,
po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V prilogah I in II k Direktivi 2002/46/ES so določeni seznami vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo prehranskih dopolnil. Sprejeti je treba spremembe teh seznamov v skladu z zahtevami iz člena 4 in s postopkom iz člena 13(3) navedene direktive. |
|
(2) |
V prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 1925/2006 so določeni seznami vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki se lahko dodajo živilom. Sprejeti je treba spremembe teh seznamov v skladu z zahtevami iz člena 3 in s postopkom iz člena 14(3) navedene uredbe. |
|
(3) |
Nove oblike vitaminov in mineralov je ocenila Evropska agencija za varnost hrane. Snovi, ki so prejele pozitivno strokovno mnenje ter izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2002/46/ES in Uredbe (ES) št. 1925/2006 je treba dodati na ustrezne sezname navedenih aktov. |
|
(4) |
Opravljeno je bilo posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in upoštevale so se predložene pripombe. |
|
(5) |
V skladu s strokovnim mnenjem Evropske agencije za varnost hrane je primerno uvesti specifikacije za identifikacijo nekaterih vitaminskih in mineralnih snovi. |
|
(6) |
Direktivo 2002/46/ES in Uredbo (ES) št. 1925/2006 je zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(7) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi I in II k Direktivi 2002/46/ES se ustrezno nadomestita z besedilom iz Priloge I in II k tej uredbi.
Člen 2
Uredba (ES) št. 1925/2006 se spremeni:
|
1. |
na seznamu pod točko 2 v Prilogi I se doda beseda „bor“; |
|
2. |
Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi. |
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 30. novembra 2009
Za Komisijo
Androulla VASSILIOU
Članica Komisije
(1) UL L 183, 12.7.2002, str. 51.
(2) UL L 404, 30.12.2006, str. 26.
PRILOGA I
„PRILOGA I
Vitamini in minerali, ki se lahko uporabljajo pri proizvodnji prehranskih dopolnil
1. Vitamini
vitamin A (μg RE)
vitamin D (μg)
vitamin E (mg α-TE)
vitamin K (μg)
vitamin B1 (mg)
vitamin B2 (mg)
niacin (mg NE)
pantotenska kislina (mg)
vitamin B6 (mg)
folna kislina (μg) (1)
vitamin B12 (μg)
biotin (μg)
vitamin C (mg)
2. Minerali
kalcij (mg)
magnezij (mg)
železo (mg)
baker (μg)
jod (μg)
cink (mg)
mangan (mg)
natrij (mg)
kalij (mg)
selen (μg)
krom (μg)
molibden (μg)
fluorid (mg)
klorid (mg)
fosfor (mg)
bor (mg)
silicij (mg)
(1) Folna kislina je izraz, vključen v Prilogo I Direktive Komisije 2008/100/ES z dne 28. oktobra 2008 o spremembi Direktive Sveta 90/496/EGS o označevanju hranilne vrednosti živil v zvezi s priporočenimi dnevnimi vnosi, pretvorbenimi faktorji za izračun energijske vrednosti in opredelitvami za namene označevanja hranilne vrednosti, in zajema vse oblike folatov.“
PRILOGA II
„PRILOGA II
Vitaminske in mineralne snovi, ki se lahko uporabljajo pri proizvodnji prehranskih dopolnil
A. Vitamini
1. VITAMIN A
|
(a) |
retinol |
|
(b) |
retinil acetat |
|
(c) |
retinil palmitat |
|
(d) |
beta-karoten |
2. VITAMIN D
|
(a) |
holekalciferol |
|
(b) |
ergokalciferol |
3. VITAMIN E
|
(a) |
D-alfa-tokoferol |
|
(b) |
DL-alfa-tokoferol |
|
(c) |
D-alfa-tokoferil acetat |
|
(d) |
DL-alfa-tokoferil acetat |
|
(e) |
D-alfa-tokoferil sukcinat |
|
(f) |
zmes tokoferolov (1) |
|
(g) |
tokotrienol tokoferol (2) |
4. VITAMIN K
|
(a) |
filokinon (fitomenadion) |
|
(b) |
menakinon (3) |
5. VITAMIN B1
|
(a) |
tiamin hidroklorid |
|
(b) |
tiamin mononitrat |
|
(c) |
tiamin monofosfat klorid |
|
(d) |
tiamin pirofosfat klorid |
6. VITAMIN B2
|
(a) |
riboflavin |
|
(b) |
natrijev riboflavin 5′-fosfat |
7. NIACIN
|
(a) |
nikotinska kislina |
|
(b) |
nikotinamid |
|
(c) |
inozitol heksanikotinat (inozitol heksaniacinat) |
8. PANTOTENSKA KISLINA
|
(a) |
kalcijev D-pantotenat |
|
(b) |
natrijev D-pantotenat |
|
(c) |
dekspantenol |
|
(d) |
pantetin |
9. VITAMIN B6
|
(a) |
piridoksin hidroklorid |
|
(b) |
piridoksin 5′-fosfat |
|
(c) |
piridoksal 5’-fosfat |
10. FOLAT
|
(a) |
pteroilmonoglutaminska kislina |
|
(b) |
kalcijev-L-metilfolat |
11. VITAMIN B12
|
(a) |
cianokobalamin |
|
(b) |
hidroksokobalamin |
|
(c) |
5′-deoksiadenozilkobalamin |
|
(d) |
metilkobalamin |
12. BIOTIN
|
(a) |
D-biotin |
13. VITAMIN C
|
(a) |
L-askorbinska kislina |
|
(b) |
natrijev L-askorbat |
|
(c) |
kalcijev L-askorbat (4) |
|
(d) |
kalijev L-askorbat |
|
(e) |
L-askorbil 6-palmitat |
|
(f) |
magnezijev L-askorbat |
|
(g) |
cinkov L-askorbat |
B. Minerali
kalcijev acetat
kalcijev L-askorbat
kalcijev bisglicinat
kalcijev karbonat
kalcijev klorid
kalcijev citrat malat
kalcijeve soli citronske kisline
kalcijev glukonat
kalcijev glicerofosfat
kalcijev laktat
kalcijev piruvat
kalcijeve soli ortofosforne kisline
kalcijev sukcinat
kalcijev hidroksid
kalcijev L-lizinat
kalcijev malat
kalcijev oksid
kalcijev L-pidolat
kalcijev L-treonat
kalcijev sulfat
magnezijev acetat
magnezijev L-askorbat
magnezijev bisglicinat
magnezijev karbonat
magnezijev klorid
magnezijeve soli citronske kisline
magnezijev glukonat
magnezijev glicerofosfat
magnezijeve soli ortofosforne kisline
magnezijev laktat
magnezijev L-lizinat
magnezijev hidroksid
magnezijev malat
magnezijev oksid
magnezijev L-pidolat
magnezijev kalijev citrat
magnezijev piruvat
magnezijev sukcinat
magnezijev sulfat
magnezijev taurat
magnezijev acetil taurat
železov karbonat
železov citrat
železov amonijev citrat
železov glukonat
železov fumarat
železov natrijev difosfat
železov laktat
železov sulfat
železov difosfat (železov pirofosfat)
železov saharat
elementarno železo (karbonilno + elektrolitsko + reducirano v vodiku)
železov bisglicinat
železov L-pidolat
železov fosfat
železov (II) taurat
bakrov karbonat
bakrov citrat
bakrov glukonat
bakrov sulfat
bakrov L-aspartat
bakrov bisglicinat
kompleks lizina z bakrom
bakrov (II) oksid
natrijev jodid
natrijev jodat
kalijev jodid
kalijev jodat
cinkov acetat
cinkov L-askorbat
cinkov L-aspartat
cinkov bisglicinat
cinkov klorid
cinkov citrat
cinkov glukonat
cinkov laktat
cinkov L-lizinat
cinkov malat
cinkov mono-L-metionin sulfat
cinkov oksid
cinkov karbonat
cinkov L-pidolat
cinkov pikolinat
cinkov sulfat
manganov askorbat
manganov L-aspartat
manganov bisglicinat
manganov karbonat
manganov klorid
manganov citrat
manganov glukonat
manganov glicerofosfat
manganov pidolat
manganov sulfat
natrijev bikarbonat
natrijev karbonat
natrijev klorid
natrijev citrat
natrijev glukonat
natrijev laktat
natrijev hidroksid
natrijeve soli ortofosforne kisline
kalijev bikarbonat
kalijev karbonat
kalijev klorid
kalijev citrat
kalijev glukonat
kalijev glicerofosfat
kalijev laktat
kalijev hidroksid
kalijev L-pidolat
kalijev malat
kalijeve soli ortofosforne kisline
L-selenometionin
s selenom obogateni kvasi (5)
selenova kislina
natrijev selenat
natrijev hidrogen selenit
natrijev selenit
kromov (III) klorid
kromov (III) laktat trihidrat
kromov nitrat
kromov pikolinat
kromov (III) sulfat
amonijev molibdat (molibden (VI))
kalijev molibdat (molibden (VI))
natrijev molibdat (molibden (VI))
kalcijev fluorid
kalijev fluorid
natrijev fluorid
natrijev monofluorofosfat
borova kislina
natrijev borat
s holinom stabilizirana ortosilicijeva kislina
silicijev dioksid
silicijeva kislina (6)
(1) Alfa-tokoferol < 20 %, beta-tokoferol < 10 %, gama-tokoferol 50–70 % in delta-tokoferol 10–30 %.
(2) Tipične količine posameznih tokoferolov in tokotrienolov:
|
— |
115 mg/g alfa-tokoferola (najmanj 101 mg/g) |
|
— |
5 mg/g beta-tokoferola (najmanj < 1 mg/g) |
|
— |
45 mg/g gama-tokoferola (najmanj 25 mg/g) |
|
— |
12 mg/g delta-tokoferola (najmanj 3 mg/g) |
|
— |
67 mg/g alfa-tokotrienola (najmanj 30 mg/g) |
|
— |
< 1 mg/g beta-tokotrienola (najmanj < 1 mg/g) |
|
— |
82 mg/g gama-tokotrienola (najmanj 45 mg/g) |
|
— |
5 mg/g delta-tokotrienola (najmanj < 1 mg/g). |
(3) Menakinon, ki se pojavlja zlasti kot menakinon-7 in v manjši meri kot menakinon-6.
(4) Lahko vsebuje do 2 % treonata.
(5) S selenom obogateni kvasi, ki jih proizvede kultura ob prisotnosti natrijevega selenita kot vira selena in v suhi obliki, kot se trži, ne vsebuje več kot 2,5 mg Se/g. Prevladujoča organska oblika selena, prisotna v kvasih, je selenometionin (med 60 in 85 % skupne vsebnosti izvlečka selena v izdelku). Vsebnost drugih organskih spojin selena, vključno s selenocisteinom, ne presega 10 % skupne količine izvlečka selena. Količina neorganskega selena običajno ne presega 1 % skupne količine izvlečka selena.
(6) V obliki gela.“
PRILOGA III
„PRILOGA II
Kemijske oblike vitaminov in mineralov, ki se lahko dodajajo živilom
1. Kemijske oblike vitaminov
VITAMIN A
retinol
retinil acetat
retinil palmitat
beta-karoten
VITAMIN D
holekalciferol
ergokalciferol
VITAMIN E
D-alfa-tokoferol
DL-alfa-tokoferol
D-alfa-tokoferil acetat
DL-alfa-tokoferil acetat
D-alfa-tokoferil sukcinat
VITAMIN K
filokinon (fitomenadion)
menakinon (1)
VITAMIN B1
tiamin hidroklorid
tiamin mononitrat
VITAMIN B2
riboflavin
natrijev riboflavin 5′-fosfat
NIACIN
nikotinska kislina
nikotinamid
PANTOTENSKA KISLINA
kalcijev D-pantotenat
natrijev D-pantotenat
dekspantenol
VITAMIN B6
piridoksin hidroklorid
piridoksin 5′-fosfat
piridoksin dipalmitat
FOLNA KISLINA
pteroilmonoglutaminska kislina
kalcijev-L-metilfolat
VITAMIN B12
cianokobalamin
hidroksokobalamin
BIOTIN
D-biotin
VITAMIN C
L-askorbinska kislina
natrijev L-askorbat
kalcijev L-askorbat
kalijev L-askorbat
L-askorbil 6-palmitat
2. Mineralne snovi
kalcijev karbonat
kalcijev klorid
kalcijev citrat malat
kalcijeve soli citronske kisline
kalcijev glukonat
kalcijev glicerofosfat
kalcijev laktat
kalcijeve soli ortofosforne kisline
kalcijev hidroksid
kalcijev malat
kalcijev oksid
kalcijev sulfat
magnezijev acetat
magnezijev karbonat
magnezijev klorid
magnezijeve soli citronske kisline
magnezijev glukonat
magnezijev glicerofosfat
magnezijeve soli ortofosforne kisline
magnezijev laktat
magnezijev hidroksid
magnezijev oksid
magnezijev kalijev citrat
magnezijev sulfat
železov bisglicinat
železov karbonat
železov citrat
železov amonijev citrat
železov glukonat
železov fumarat
železov natrijev difosfat
železov laktat
železov sulfat
železov difosfat (železov pirofosfat)
železov saharat
elementarno železo (karbonilno + elektrolitsko + reducirano v vodiku)
bakrov karbonat
bakrov citrat
bakrov glukonat
bakrov sulfat
kompleks lizina z bakrom
natrijev jodid
natrijev jodat
kalijev jodid
kalijev jodat
cinkov acetat
cinkov bisglicinat
cinkov klorid
cinkov citrat
cinkov glukonat
cinkov laktat
cinkov oksid
cinkov karbonat
cinkov sulfat
manganov karbonat
manganov klorid
manganov citrat
manganov glukonat
manganov glicerofosfat
manganov sulfat
natrijev bikarbonat
natrijev karbonat
natrijev citrat
natrijev glukonat
natrijev laktat
natrijev hidroksid
natrijeve soli ortofosforne kisline
s selenom obogateni kvasi (2)
natrijev selenat
natrijev hidrogen selenit
natrijev selenit
natrijev fluorid
kalijev fluorid
kalijev bikarbonat
kalijev karbonat
kalijev klorid
kalijev citrat
kalijev glukonat
kalijev glicerofosfat
kalijev laktat
kalijev hidroksid
kalijeve soli ortofosforne kisline
kromov (III) klorid in njegov heksahidrat
kromov (III) sulfat in njegov heksahidrat
amonijev (VI) molibdat
natrijev (VI) molibdat
borova kislina
natrijev borat
(1) Menakinon, ki se pojavlja zlasti kot menakinon-7 in v manjši meri kot menakinon-6.
(2) S selenom obogateni kvasi, ki jih proizvede kultura ob prisotnosti natrijevega selenita kot vira selena in v suhi obliki, kot se trži, ne vsebuje več kot 2,5 mg Se/g. Prevladujoča organska oblika selena, prisotna v kvasih, je selenometionin (med 60 in 85 % skupne vsebnosti izvlečka selena v izdelku). Vsebnost drugih organskih spojin selena, vključno s selenocisteinom, ne presega 10 % skupne količine izvlečka selena. Količina neorganskega selena običajno ne presega 1 % skupne količine izvlečka selena.“