27.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/1

(1)

Obseg in resnost mednarodne finančne krize vplivata na potencialno povpraševanje po srednjeročni finančni pomoči Skupnosti v državah članicah zunaj euroobmočja in zahtevata znatno zvišanje zgornje meje terjatev iz posojil, ki se odobrijo državam članicam v skladu z Uredbo (ES) št. 332/2002 (3) in sicer s 25 na 50 milijard EUR.

(2)

Glede na nedavne izkušnje v zvezi s srednjeročno finančno pomočjo bi bilo treba pojasniti naloge in odgovornosti Komisije in zadevnih držav članic pri izvajanju Uredbe (ES) št. 332/2002. Poleg tega bi bilo treba v memorandumu o soglasju, ki bo sklenjen med Komisijo in zadevnimi državami članicami, podrobno opredeliti pogoje za dodeljevanje finančne pomoči.

(3)

Pojasniti bi bilo treba pravila o nekaterih vidikih finančnega upravljanja finančne pomoči Skupnosti. Zaradi operativnih razlogov bi bilo treba od zadevne države članice zahtevati, da prejeto finančno pomoč položi na poseben račun svoje nacionalne centralne banke in da nekaj dni pred rokom za plačilo zapadle zneske prenese na račun Evropske centralne banke.

(4)

V zvezi s prejeto finančno pomočjo Skupnosti je bistvenega pomena dobro upravljanje. Brez poseganja v člen 27 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke bi morala ta uredba omogočiti, da Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam v državah članicah, ki prejemajo srednjeročno finančno pomoč Skupnosti, izvajata nadzor, ki je po njunem mnenju potreben, kot je že določeno v veljavnih sporazumih o posojilu.

(5)

Uredbo (ES) št. 332/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti

(6)

Ta uredba bi se morala začeti uporabljati za vse nove sporazume o posojilu takoj in za veljavne sporazume o posojilu, če in ko bi se ti revidirali –

1.

v členu 1(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Terjatve iz posojil, ki se odobrijo državam članicam po tem aranžmaju, so načeloma omejene na 50 milijard EUR.“;

2.

člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Država članica, ki zaprosi za srednjeročno finančno pomoč, skupaj s Komisijo oceni svoje finančne potrebe in predloži osnutek programa za uravnoteženje plačilne bilance Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru. Svet po preučitvi razmer v zadevni državi članici in programa za uravnoteženje plačilne bilance, priloženega vlogi, praviloma na istem zasedanju določi:

3.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

Komisija in zadevne države članice sklenejo memorandum o soglasju, v katerem so podrobneje opredeljeni pogoji, ki jih je določil Svet v skladu s členom 3. Komisija o memorandumu o soglasju obvesti Evropski parlament in Svet.“;

4.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Komisija sprejme potrebne ukrepe, da v sodelovanju z Ekonomsko-finančnim odborom redno preverja, ali je ekonomska politika države članice, ki je prejemnica posojila Skupnosti, v skladu s programom za uravnoteženje plačilne bilance in drugimi pogoji, ki jih določi Svet v skladu s členom 3 in v memorandumu o soglasju iz člena 3a. V ta namen država članica Komisiji zagotovi vse potrebne informacije in sodeluje z njo. Na podlagi ugotovitev takih preverjanj Komisija po prejemu mnenja Ekonomsko-finančnega odbora sprejme odločitev glede sprostitve nadaljnjih obrokov.

Svet sprejme odločitev o prilagoditvah začetnih pogojev ekonomske politike.“;

5.

v členu 7 se doda naslednji odstavek:

„5.   Zadevna država članica pri svoji nacionalni centralni banki odpre poseben račun za upravljanje prejete srednjeročne finančne pomoči Skupnosti. Glavnico in zapadle obresti za posojilo prenese na račun Evropske centralne banke sedem delovnih dni TARGET2 (4) pred rokom za plačilo.

6.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

Brez poseganja v člen 27 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ima Evropsko računsko sodišče v zvezi z upravljanjem te pomoči pravico, da v državah članicah, ki prejemajo srednjeročno finančno pomoč Skupnosti, izvaja finančne nadzore ali revizije, za katere meni, da so potrebne. Komisija, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ima tako pravico poslati svoje uradnike ali ustrezno pooblaščene zastopnike, da izvajajo tehnične ali finančne nadzore ali revizije, ki so v zvezi s srednjeročno finančno pomočjo Skupnosti po njenem mnenju potrebne v državah članicah, ki takšno pomoč prejemajo.“