EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009L0008

Direktiva Komisije 2009/8/ES z dne 10. februarja 2009 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa (Besedilo velja za EGP)

UL L 40, 11.2.2009, p. 19–25 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/8/oj

11.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 40/19


DIREKTIVA KOMISIJE 2009/8/ES

z dne 10. februarja 2009

o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (1) in zlasti člena 8(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi so snovi, ki uničujejo ali zavirajo rast praživali in se lahko med drugim v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (2) dovolijo za uporabo kot krmni dodatki. V dovoljenjih za uporabo kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi kot krmnih dodatkov so določeni posebni pogoji uporabe, kot so ciljne živalske vrste ali kategorije, ki so jim dodatki namenjeni.

(2)

Nosilci dejavnosti proizvodnje krme lahko na enem obratu proizvajajo številne vrste krme, v isti proizvodni liniji pa se morda eden za drugim proizvajajo različni tipi proizvodov. V proizvodni liniji mogoče ostanejo neizogibne sledi proizvoda, ki se vključijo v proizvodnjo drugega krmnega proizvoda. Ta prenos iz ene proizvodne serije v drugo se imenuje „prenos“ ali „navzkrižno onesnaženje“ in se lahko na primer pojavlja, ko se kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi uporabljajo kot dovoljeni krmni dodatki. Tako se „krma za neciljne živali“ (tj. krma, pri kateri uporaba kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi ni dovoljena, kot je krma za živalske vrste ali kategorije, ki niso navedene v dovoljenju za dodatek), ki se proizvaja pri naslednjem postopku, onesnaži s tehnično neizogibnimi sledmi navedenih snovi. To neizogibno navzkrižno onesnaženje se lahko pojavlja pri vseh stopnjah proizvodnje in predelave krme ter tudi med shranjevanjem ali prevozom krme.

(3)

Uredba (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (3) določa posebne zahteve za nosilce dejavnosti proizvodnje krme, ki pri proizvodnji krme uporabljajo kokcidiostatike in sredstva proti histomonijazi. Zadevni nosilci morajo v skladu z obveznostmi iz členov 4 in 5 prej navedene uredbe sprejeti vse ustrezne ukrepe glede objektov, opreme, proizvodnje, shranjevanja in prevoza, da se prepreči kakršno koli navzkrižno onesnaženje. Določitev mejnih vrednosti kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa ne sme v skladu z Direktivo 2002/32/ES posegati v osnovne obveznosti nosilcev glede izvajanja dobrih proizvodnih praks, ki preprečujejo to navzkrižno onesnaženje. Zadevni nosilci si morajo zato še naprej prizadevati, da preprečujejo prisotnost takšnih neželenih snovi v živalski krmi.

(4)

Ob upoštevanju izvajanja dobrih proizvodnih praks je treba mejne vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa določiti po načelu „nizko, kolikor se razumno še lahko doseže“. Da se proizvajalcem krme omogoči, da lahko dosežejo navedeni neizogibni prenos, je treba za krmo za manj občutljive neciljne živalske vrste določiti prenos, ki je 3 % dovoljene najvišje vsebnosti, za krmo za občutljive živalske vrste in „krmo v karenci“, tj. krmo, ki se daje pred zakolom, pa 1 % dovoljene najvišje vsebnosti. Določiti je treba 1-odstotni prenos tudi za drugo krmo za ciljne vrste, ki se ji kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi ne dodajajo, in za krmo za neciljne živali, ki stalno proizvajajo hrano, kot so krave molznice ali kokoši nesnice, kadar je dokazan prenos iz krme v hrano živalskega izvora. Če se posamična krmila dajejo neposredno živalim ali če se dajejo dopolnilne krmne mešanice, njihova uporaba v dnevnih odmerkih ne sme povzročiti večje izpostavljenosti živali kokcidiostatiku ali sredstvu proti histomonijazi, kot so ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti, kadar se v dnevnih odmerkih uporabljajo popolne krmne mešanice.

(5)

Namesto da države članice sprejemajo nacionalna pravila glede vprašanja neizogibnega prenosa dovoljenih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmo za neciljne živali in posledično njihove prisotnosti v živilih, pridobljenih od živali, kar bi oviralo delovanje notranjega trga, je treba glede tega vprašanja sprejeti usklajena pravila Skupnosti.

(6)

Neizogibni prenos aktivnih snovi iz dovoljenih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmo za neciljne živali se mora šteti kot prisotnost neželenih snovi v živalski krmi v smislu Direktive 2002/32/ES, njihova prisotnost pa ne sme ogrožati zdravja živali in ljudi ali okolja. Zato je treba v Prilogi I k navedeni direktivi določiti mejne vrednosti teh snovi v živalski krmi, da se preprečijo neželeni in škodljivi učinki.

(7)

Kadar so v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (4) ali v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003 določene mejne vrednosti ostankov, je treba pri določanju mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa upoštevati navedene določbe.

(8)

Prisotnost kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa, tudi pod mejnimi vrednostmi, ki jih je treba določiti na podlagi Direktive 2002/32/ES, lahko povzroči prisotnost ostankov teh snovi v živilih živalskega izvora. Da bi se varovalo javno zdravje in ker mejne vrednosti ostankov niso določene za zadevna posebna živila, so bile z Uredbo Komisije o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v živilih zaradi neizogibnega prenosa v krmo za neciljne živali (5) določene mejne vrednosti aktivnih snovi v kokcidiostatikih in sredstvih proti histomonijazi, v zvezi z Uredbo Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (6).

(9)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu „Agencija“) je na zahtevo Komisije sprejela številna mnenja (7) o tveganjih za zdravje živali in javno zdravje zaradi neizogibnega prenosa kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi, dovoljenih za uporabo kot krmnih dodatkov, v krmo za neciljne živali. Za vsak kokcidiostatik ali sredstvo proti histomonijazi, dovoljen za uporabo kot krmni dodatek, je Agencija pri oceni upoštevala domnevne stopnje prenosa 2 %, 5 % in 10 % iz krme z najvišjimi dovoljenimi vrednostmi kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v potem proizvedeno krmo za neciljne živali.

(10)

Glede na sklepe posameznih znanstvenih mnenj je mogoče trditi, da je splošni sklep Agencije, da raven kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi, dovoljenih za uporabo kot krmnih dodatkov, v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa, ob upoštevanju vseh preprečevalnih ukrepov najverjetneje ne povzroča neželenih učinkov na zdravje živali in da je tveganje za zdravje potrošnika zaradi uživanja ostankov v proizvodih živali, izpostavljenih navzkrižno onesnaženi krmi, zanemarljivo.

(11)

Ob upoštevanju mnenj Agencije in trenutnih različnih pristopov držav članic pri obravnavanju vprašanja neizogibnega navzkrižnega onesnaženja je primerno določiti mejne vrednosti v krmi, kakor so navedene v Prilogi k tej direktivi, da se zagotovi ustrezno delovanje notranjega trga ter varovanje zdravja živali in javnega zdravja.

(12)

Mejne vrednosti neželenih snovi v živalski krmi je treba določiti s prilagoditvijo Priloge I k Direktivi 2002/32/ES, kakor je določeno v členu 8(1) navedene direktive. Pri prilagoditvi tehničnih določb Priloge I k Direktivi 2002/32/ES so bila upoštevana nova znanstvena in tehnična dognanja, ki so navedena v znanstvenih mnenjih Agencije, ter dognanja na področju metod za analizo krme. Določbe iz Priloge je treba pregledati najpozneje do 1. julija 2011, da se upoštevajo nova znanstvena in tehnična dognanja.

(13)

Mejne vrednosti iz Priloge k tej direktivi je treba sproti prilagajati pogojem uporabe, ki se določijo v dovoljenjih za uporabo kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi kot krmnih dodatkov. Ker je mogoč časovni zamik med izdajo dovoljenja ali spremembo, začasno ukinitvijo ali preklicem dovoljenja za uporabo kokcidiostatika ali sredstva proti histomonijazi kot krmnega dodatka ter posledično spremembo mejnih vrednosti iz Priloge k tej direktivi, ta direktiva ne sme posegati v vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi, dovoljenih za uporabo kot krmnih dodatkov v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(14)

Ker so kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi lahko prisotni kot onesnaževalci v živilih živalskega izvora zaradi neizogibnega prenosa v krmo za neciljne živali, je primerno to vprašanje obravnavati vsestransko in celostno, tako da se hkrati sprejmeta in uporabljata ta direktiva o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa in Uredba Komisije o določitvi mejnih vrednosti teh snovi v živilih.

(15)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2002/32/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 2009. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 10. februarja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 140, 30.5.2002, str. 10.

(2)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(3)  UL L 35, 8.2.2005, str. 1.

(4)  UL L 224, 18.8.1990, str. 1.

(5)  Glej stran 7 tega Uradnega lista.

(6)  UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(7)  Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z lasalocidom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2007) 553, 1–46.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/CONTAM_ej553_lasalocid_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z narazinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2007) 552, 1–35.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/CONTAM_ej552_narasin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z maduramicinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 594, 1–30.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej594_maduramicin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali s semduramicinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 593, 1–27.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej593_semduramicin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali s salinomicinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 591, 1–38.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej591_salinomycin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z monenzinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 592, 1–40.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej592_monensin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali s halofuginon hidrobromidom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 657, 1–31.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej657_halofuginone_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z dekokvinatom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 656, 1–26.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej656_decoquinate_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z robenidinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 655, 1–29.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej655_robenidine_en,0.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z nikarbazinom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 690, 1–34.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej690_nicarbazin_en.pdf?ssbinary=true

Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije o navzkrižnem onesnaženju krme za neciljne živali z diklazurilom, dovoljenim za uporabo kot krmnim dodatkom, The EFSA Journal (2008) 716, 1–31.

http://www.efsa.europa.eu/cs/BlobServer/Scientific_Opinion/contam_op_ej716_diclazuril_en.pdf?ssbinary=true


PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES se vstavijo naslednje točke:

„Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni za prehrano živali (1)

Največja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Lasalocid natrij

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

 

pse, teleta, kunce, konje, molznice, nesnice, purane (> 12 tednov) in piščance za nesnice (> 16 tednov),

1,25

pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 12 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba lasalocid natrija prepovedana (krma v karenci),

1,25

druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba lasalocid natrija ni dovoljena.

 (2)

2.

Narazin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

 

purane, kunce, konje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba narazina prepovedana (krma v karenci),

0,7

druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba narazina ni dovoljena.

 (2)

3.

Natrijev salinomicin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

 

kopitarje, purane, nesnice in piščance za nesnice (> 12 tednov),

0,7

pitovne piščance, piščance za nesnice (< 12 tednov) in kunce za pitanje v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega salinomicina prepovedana (krma v karenci),

0,7

druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega salinomicina ni dovoljena.

 (2)

4.

Natrijev monenzin

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

 

konje, pse, drobnico (ovce in koze), race, govedo, krave molznice, nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane (> 16 tednov),

1,25

pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega monenzina prepovedana (krma v karenci),

1,25

druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega monenzina ni dovoljena.

 (2)

5.

Natrijev semduramicin

Posamična krmila

0,25

Krmna mešanica za:

 

nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,25

pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega semduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,25

druge živalske vrste.

0,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega semduramicina ni dovoljena.

 (2)

6.

Alfa amonijev maduramicin

Posamična krmila

0,05

Krmna mešanica za:

 

konje, kunce, purane (> 16 tednov), nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,05

pitovne piščance in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba alfa amonijevega maduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,05

druge živalske vrste.

0,15

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba alfa amonijevega maduramicina ni dovoljena.

 (2)

7.

Robenidin hidroklorid

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

 

nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

pitovne piščance, pitovne in plemenske kunce v obdobju pred zakolom, ko je uporaba robenidin hidroklorida prepovedana (krma v karenci),

0,7

druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba robenidin hidroklorida ni dovoljena.

 (2)

8.

Dekokvinat

Posamična krmila

0,4

Krmna mešanica za:

 

nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,4

pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba dekokvinata prepovedana (krma v karenci),

0,4

druge živalske vrste.

1,2

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba dekokvinata ni dovoljena.

 (2)

9.

Halofuginon hidrobromid

Posamična krmila

0,03

Krmna mešanica za:

 

nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane (> 12 tednov),

0,03

pitovne piščance in purane (< 12 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba halofuginon hidrobromida prepovedana (krma v karenci),

0,03

druge živalske vrste, razen za piščance za nesnice (< 16 tednov).

0,09

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba halofuginon hidrobromida ni dovoljena.

 (2)

10.

Nikarbazin

Posamična krmila

0,5

Krmna mešanica za:

 

konje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,5

pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba nikarbazina (v kombinaciji z narazinom) prepovedana (krma v karenci),

0,5

druge živalske vrste.

1,5

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba nikarbazina (v kombinaciji z narazinom) ni dovoljena.

 (2)

11.

Diklazuril

Posamična krmila

0,01

Krmna mešanica za:

 

nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane za pitanje (> 12 tednov),

0,01

pitovne in plemenske kunce v obdobju pred zakolom, ko je uporaba diklazurila prepovedana (krma v karenci),

0,01

druge živalske vrste, razen za piščance za nesnice (< 16 tednov), pitovne piščance in pitovne purane (< 12 tednov).

0,03

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba diklazurila ni dovoljena.

 (2)


(1)  Brez poseganja v dovoljene vrednosti iz Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali.

(2)  Mejna vrednost snovi v premiksu je koncentracija, ki ne presega 50 % mejne vrednosti snovi v krmi, ki se ugotovi ob upoštevanju navodil za uporabo premiksa.“


Top