(1)

Kriza zaradi COVID-19 resno prizadeva ljudi, podjetja, zdravstvene sisteme in gospodarstva držav članic. Komisija je v svojem sporočilu z dne 27. maja 2020 z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ poudarila, da bosta likvidnost in dostop do financiranja v prihodnjih mesecih še naprej izziv. Zato je nujno podpreti okrevanje po resnem ekonomskem šoku, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, in sicer z uvedbo ciljno usmerjenih sprememb obstoječe finančne zakonodaje.

(2)

Pri podpiranju okrevanja bodo imele ključno vlogo kreditne institucije in investicijska podjetja (v nadaljnjem besedilu: institucije). Hkrati pa bo poslabšanje gospodarskih razmer verjetno vplivalo tudi nanje. Pristojni organi so institucijam zagotovili začasni kapital, likvidnost in operativno razbremenitev, da bi lahko v zahtevnejšem okolju še naprej izpolnjevale svojo vlogo pri financiranju realnega gospodarstva. Iz istega razloga sta Evropski parlament in Svet v odziv na krizo zaradi COVID-19 že sprejela nekatere ciljno usmerjene prilagoditve uredb (EU) št. 575/2013 (4) in (EU) 2019/876 (5) Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)

Listinjenje je pomemben element dobro delujočih finančnih trgov, saj pomaga razpršiti vire financiranja institucij in sprostiti regulativni kapital, tako da se lahko prerazporedi za podporo nadaljnjemu kreditiranju. Poleg tega listinjenje institucijam in drugim udeležencem na trgu prinaša dodatne možnosti za naložbe, kar omogoča razpršitev portfeljev in olajšuje tok financiranja podjetij in posameznikov tako znotraj držav članic kot čezmejno po vsej Uniji.

(4)

Pomembno je okrepiti zmogljivost institucij za zagotavljanje potrebnega toka financiranja realnega gospodarstva po pandemiji COVID-19, ob tem pa poskrbeti, da so vzpostavljene ustrezne bonitetne varovalke za ohranjanje finančne stabilnosti. Ciljno usmerjene spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013 glede okvira za listinjenje bi prispevale k doseganju teh ciljev ter povečale skladnost in dopolnjevanje tega okvira z različnimi ukrepi za obravnavanje krize zaradi COVID-19, sprejetimi na ravni Unije in nacionalni ravni.

(5)

Končni elementi okvira Basel III, ki so bili objavljeni 7. decembra 2017, določajo minimalno zahtevo glede bonitetne ocene v primeru izpostavljenosti v listinjenju le za omejen sklop dajalcev zavarovanja, in sicer subjekte, ki niso državni subjekti, subjekti javnega sektorja, institucije ali druge bonitetno regulirane finančne institucije. Člen 249(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 je zato treba spremeniti, da se uskladi z okvirom Basel III ter se s tem poveča učinkovitost nacionalnih javnih jamstvenih shem, ki podpirajo institucije pri strategijah za listinjenje nedonosnih izpostavljenosti po pandemiji COVID-19.

(6)

Sedanji bonitetni okvir Unije za listinjenje je zasnovan na podlagi najpogostejših značilnosti običajnih poslov listinjenja, in sicer donosnih kreditov. Evropski bančni organ (EBA) je v svojem mnenju o regulativni obravnavi listinjenja nedonosnih izpostavljenosti (6) (v nadaljnjem besedilu: mnenje EBA) opozoril, da sedanji bonitetni okvir za listinjenje iz Uredbe (EU) št. 575/2013 vodi k nesorazmernim kapitalskim zahtevam, kadar se uporablja za listinjenje nedonosnih izpostavljenosti, saj pristop za listinjenje na osnovi notranjih bonitetnih ocen (SEC-IRBA) in standardizirani pristop za listinjenje (SEC-SA) nista skladna s specifičnimi dejavniki tveganja nedonosnih izpostavljenosti. Zato je treba na podlagi mnenja EBA in mednarodno dogovorjenih standardov uvesti posebno obravnavo za listinjenje nedonosnih izpostavljenosti.

(7)

Ker se bo trg nedonosnih izpostavljenosti kot posledica krize zaradi COVID-19 zelo verjetno precej povečal in spremenil, bi bilo treba v prihodnosti pozorno spremljati trg listinjenja nedonosnih izpostavljenosti in ponovno oceniti bonitetni okvir za listinjenje nedonosnih izpostavljenosti glede na to, da bo morda na voljo več podatkov.

(8)

EBA je v svojem poročilu o okviru STS za sintetično listinjenje z dne 6. maja 2020 priporočal, da se uvede poseben okvir za enostavna, pregledna in standardizirana bilančna listinjenja (v nadaljnjem besedilu: bilančna listinjenja STS). Glede na manjše agencijsko in modelsko tveganje pri bilančnem listinjenju STS v primerjavi s sintetičnim listinjenjem, ki ni STS, bi bilo treba uvesti primerno umerjanje kapitalskih zahtev za bilančna listinjenja STS, kot je obravnavano v navedenem poročilu, pri čemer je treba upoštevati sedanjo ugodnejšo regulativno obravnavo nadrejenih tranš portfeljev majhnim in srednje velikim podjetjem. EBA bi moral biti pooblaščen za spremljanje delovanja trga bilančnega listinjenja STS. Večja uporaba bilančnega listinjenja STS, ki jo spodbuja na tveganja bolj občutljiva obravnava nadrejene tranše teh listinjenj, bi sprostila regulativni kapital in bi s tem lahko še dodatno razširila zmožnost institucij za kreditiranje na bonitetno zanesljiv način.

(9)

Za neporavnane nadrejene pozicije v sintetičnih listinjenjih, ki so izpolnili pogoje za ugodnejšo bonitetno obravnavo, ki se je uporabljala pred datumom začetka veljavnosti te uredbe o spremembi, bi bilo treba uvesti predhodno pravilo.

(10)

Za okrevanje gospodarstva po krizi zaradi COVID-19 je bistveno, da lahko končni uporabniki učinkovito varujejo svoja tveganja in s tem zaščitijo trdnost svojih bilanc stanja. V končnem poročilu foruma na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov je bilo ugotovljeno, da bi lahko preveč konzervativen standardizirani pristop za kreditno tveganje nasprotne stranke (SA-CCR) škodljivo vplival na razpoložljivost in stroške finančnih varovanj za končne uporabnike. V zvezi s tem bi morala Komisija pregledati umerjanje SA-CCR do 30. junija 2021, pri tem pa ustrezno upoštevati posebnosti evropskega bančnega sektorja in gospodarstva, enake konkurenčne pogoje na mednarodni ravni ter razvoj dogodkov v zvezi z mednarodnimi standardi in na mednarodnih forumih.

(11)

Sintetični presežni razmik je mehanizem, ki se običajno uporablja pri listinjenju nekaterih razredov sredstev, da bi se za originatorje zmanjšali stroški zavarovanja, za investitorje pa izpostavljenost tveganju. Treba bi bilo določiti posebno bonitetno obravnavo sintetičnega presežnega razmika, da se prepreči njegova uporaba za namene regulativne arbitraže. V tem kontekstu do regulativne arbitraže pride, ko institucija v vlogi originatorja zagotovi kreditno izboljšavo pozicijam v listinjenju, ki jih imajo dajalci zavarovanja, tako da pogodbeno določi nekatere zneske za kritje izgub listinjenih izpostavljenosti v času trajanja posla, in ko ti zneski, ki bremenijo izkaz poslovnega izida institucije v vlogi originatorja na podoben način kot osebno jamstvo, niso prilagojeni tveganju.

(12)

EBA bi moral imeti pooblastilo za pripravo osnutka regulativnih tehničnih standardov, da bi zagotovili usklajene določanje vrednosti izpostavljenosti sintetičnega presežnega razmika. Ti regulativni tehnični standardi bi morali začeti veljati, preden se začne uporabljati nova bonitetna obravnava. Da bi preprečili motnje na trgu sintetičnih listinjenj, bi morale imeti institucije na voljo dovolj časa za uporabo nove bonitetne obravnave sintetičnega presežnega razmika.

(13)

Komisija bi morala glede na razvoj dogodkov na mednarodni ravni v okviru svojega poročila o delovanju bonitetnega okvira za listinjenja pregledati tudi novo bonitetno obravnavo sintetičnega presežnega razmika.

(14)

Ker ciljev te uredbe, in sicer čim večjega povečanja zmožnosti institucij za kreditiranje in pokritje izgub, povezanih s krizo zaradi COVID-19, ob hkratnem zagotavljanju njihove nadaljnje odpornosti, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi svojega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(15)

Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Glede na to, da je treba čim prej uvesti ciljno usmerjene ukrepe za podporo gospodarskemu okrevanju po krizi zaradi COVID-19, bi morala ta uredba nujno začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

v členu 242 se doda naslednja točka:

(2)

člen 248 se spremeni:

(3)

v členu 249(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 256 se doda naslednji odstavek:

(5)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 269a

Obravnava listinjenj nedonosnih izpostavljenosti

1.   Za namene tega člena:

(a)	‚listinjenje nedonosnih izpostavljenosti‘ pomeni listinjenje nedonosnih izpostavljenosti, kot je opredeljeno v točki (25) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402;

(b)	‚kvalificirano tradicionalno listinjenje nedonosnih izpostavljenosti‘ pomeni tradicionalno listinjenje nedonosnih izpostavljenosti, pri katerem nevračljivi popust pri odkupni ceni znaša vsaj 50 % neporavnanega zneska osnovnih izpostavljenosti v trenutku, ko so bile prenesene na SSPE.

2.   Utež tveganja za pozicijo v listinjenju nedonosnih izpostavljenosti se izračuna v skladu s členom 254 ali 267. Za utež tveganja se uporablja spodnja meja 100 %, razen kadar se uporablja člen 263.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena institucije pri kvalificiranem tradicionalnem listinjenju nedonosnih izpostavljenosti dodelijo 100-odstotno utež tveganja nadrejeni poziciji v listinjenju, razen kadar se uporablja člen 263.

4.   Institucije, ki v skladu s poglavjem 3 za vse izpostavljenosti v skupini osnovnih izpostavljenosti uporabljajo pristop IRB in ne smejo uporabljati lastnih ocen LGD in konverzijskih faktorjev za te izpostavljenosti, ne uporabljajo SEC-IRBA za izračun zneskov tveganju prilagojene izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju nedonosnih izpostavljenosti ter ne uporabljajo odstavka 5 ali 6.

5.   Za namene člena 268(1) se pričakovane izgube, povezane z osnovnimi izpostavljenostmi v kvalificiranem tradicionalnem listinjenju nedonosnih izpostavljenosti, vključijo po odbitku nevračljivega popusta pri odkupni ceni in po potrebi po morebitnih dodatnih posebnih popravkih zaradi kreditnega tveganja.

Institucije opravijo izračun v skladu z naslednjo formulo:

pri čemer je:

CRmax	=	najvišja kapitalska zahteva v primeru kvalificiranega tradicionalnega listinjenja nedonosnih izpostavljenosti;
RWEAIRB	=	vsota zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB;
ELIRB	=	vsota zneskov pričakovanih izgub za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB;
NRPPD	=	nevračljivi popust pri odkupni ceni;
EVIRB	=	vsota vrednosti izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB;
EVPool	=	vsota vrednosti izpostavljenosti za vse osnovne izpostavljenosti v skupini;
SCRAIRB	=	za institucije v vlogi originatorja, posebni popravki zaradi kreditnega tveganja, ki jih institucija izvede v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi, za katere se uporablja pristop IRB, le če in kolikor te prilagoditve presegajo nevračljivi popust pri odkupni ceni (NRPPD); za institucije v vlogi investitorja je ta znesek enak nič;
RWEASA	=	vsota zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja standardizirani pristop;

6.   Z odstopanjem od odstavka 3 tega člena lahko institucije uporabijo nižjo utež tveganja, pri čemer velja spodnja meja 50 %, kadar je z izpostavljenostjo tehtana povprečna utež tveganja, izračunana v skladu s pristopom vpogleda iz člena 267, nižja od 100 %.

Za namene prvega pododstavka institucije v vlogi originatorja, ki za pozicijo uporabljajo SEC-IRBA in ki jim je dovoljena uporaba lastnih ocen LGD in konverzijskih faktorjev za vse osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB v skladu s poglavjem 3, nevračljivi popust pri odkupni ceni in po potrebi vse morebitne dodatne posebne popravke zaradi kreditnega tveganja odštejejo od pričakovanih izgub in vrednosti izpostavljenosti osnovnih izpostavljenosti, povezanih z nadrejeno pozicijo v kvalificiranem tradicionalnem listinjenju nedonosnih izpostavljenosti, v skladu z naslednjo formulo:

pri čemer je:

RWmax	=	utež tveganja pred uporabo spodnje meje, ki se uporablja za nadrejeno pozicijo v kvalificiranem tradicionalnem listinjenju nedonosnih izpostavljenosti, kadar se uporablja pristop vpogleda;
RWEAIRB	=	vsota zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB;
RWEASA	=	vsota zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja standardizirani pristop;
ELIRB	=	vsota zneskov pričakovanih izgub za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB;
NRPPD	=	nevračljivi popust pri odkupni ceni;
EVIRB	=	vsota vrednosti izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja pristop IRB;
EVpool	=	vsota vrednosti izpostavljenosti za vse osnovne izpostavljenosti v skupini;
EVSA	=	vsota vrednosti izpostavljenosti za osnovne izpostavljenosti, za katere se uporablja standardizirani pristop;
SCRAIRB	=	posebni popravki zaradi kreditnega tveganja, ki jih institucija v vlogi originatorja izvede v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi, za katere se uporablja pristop IRB, le če in kolikor te prilagoditve presegajo NRPPD.

7.   Za namene tega člena se nevračljivi popust pri odkupni ceni izračuna tako, da se znesek iz točke (b) odšteje od zneska iz točke (a):

(a)	neporavnani znesek osnovnih izpostavljenosti listinjenja nedonosnih izpostavljenosti v trenutku, ko so bile te izpostavljenosti prenesene na SSPE;

(b)

vsota naslednjega: (i) začetna prodajna cena tranš ali, kjer je to potrebno, delov tranš listinjenja nedonosnih izpostavljenosti, prodanih tretjim investitorjem, ter (ii) neporavnani znesek tranš ali po potrebi delov tranš tega listinjenja v lasti originatorja merjen v trenutku, ko so bile osnovne izpostavljenosti prenesene na SSPE.

Za namene odstavkov 5 in 6 se v času trajanja posla izračun nevračljivega popusta pri odkupni ceni prilagodi navzdol ob upoštevanju realiziranih izgub. Vsako zmanjšanje neporavnanega zneska osnovnih izpostavljenosti, ki izhaja iz realiziranih izgub, zmanjša tudi nevračljivi popust pri odkupni ceni, pri čemer je spodnja meja nič.

Popust, ki je strukturiran tako, da se lahko v celoti ali delno povrne originatorju, se za namene tega člena ne šteje kot nevračljivi popust pri odkupni ceni.“;

(6)

člen 270 se nadomesti z naslednjim:

(7)

v členu 430 se vstavi naslednji odstavek:

(8)

vstavi se naslednji člen:

(9)

uvodno besedilo člena 501c se nadomesti z naslednjim:

„EBA po posvetovanju z ESRB na podlagi razpoložljivih podatkov in ugotovitev strokovne skupine Komisije na visoki ravni za vzdržne finance oceni, ali bi bila upravičena posebna bonitetna obravnava izpostavljenosti v zvezi s sredstvi, vključno z listinjenjem, ali dejavnostmi, ki so bistveno povezane z okoljskimi in/ali socialnimi cilji. V poročilu EBA še zlasti oceni:“;

(10)

vstavita se naslednja člena:

(11)

v členu 519a se doda naslednja točka: