32014R1374

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Uredba - 1374/2014 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32014R1374

Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 1374/2014 z dne 28. novembra 2014 o zahtevah za statistično poročanje za zavarovalne družbe (ECB/2014/50)

UL L 366, 20.12.2014, p. 36–76 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/1374/oj

HTML

PDF

Official Journal

20.12.2014

Uradni list Evropske unije

L 366/36

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) št. 1374/2014

z dne 28. novembra 2014

o zahtevah za statistično poročanje za zavarovalne družbe

(ECB/2014/50)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti člena 5(1) in člena 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 izhaja, da so zavarovalne družbe del referenčne poročevalske populacije za namen izpolnitve zahtev ECB za statistično poročanje, med drugim na področju denarne in finančne statistike. Poleg tega člen 2(4) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da ima ECB v ustrezno utemeljenih primerih pravico, da zbira statistične informacije na konsolidirani podlagi. Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 zahteva, da ECB določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in jo pooblašča, da določene razrede poročevalskih enot v celoti ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje.

(2)

Namen naložitve zahtev za statistično poročanje zavarovalnim družbam je, da se ECB zagotovi ustrezna statistika o finančnih dejavnostih podsektorja zavarovalnih družb v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), ki se štejejo kot eno gospodarsko ozemlje. Zbiranje statističnih informacij o zavarovalnih družbah je potrebno za zadovoljitev rednih in občasnih analitičnih potreb, za zagotavljanje podpore ECB pri opravljanju denarne in finančne analize in za prispevek ECB k stabilnosti finančnega sistema.

(3)

NCB bi morala biti pooblaščena za zbiranje informacij o zavarovalnih družbah od dejanske poročevalske populacije v širšem okviru za statistično poročanje, pod pogojem, da izpolnjevanje statističnih zahtev ECB ni ogroženo. V teh primerih je zaradi zagotovitve preglednosti primerno poročevalske enote obvestiti o različnih statističnih namenih, za katere se podatki zbirajo.

(4)	Da se breme poročanja zavarovalnih družb zmanjša na najmanjšo možno mero, bi morale biti NCB pooblaščene, da svoje poročevalske zahteve po tej uredbi združijo s svojimi poročevalskimi zahtevami po Uredbi (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke (ECB/2012/24) (3).

(5)

Obstaja tesna povezava med podatki, ki jih NCB zbirajo za statistične namene po tej uredbi, in podatki, ki jih pristojni nacionalni organi zbirajo za namene nadzora po okviru, vzpostavljenem z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4). Glede na splošno pooblastilo ECB po členu 5.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), da sodeluje z drugimi organi na področju statistike, in da se omeji administrativno breme in izogne podvajanju nalog, lahko NCB izpeljejo podatke, ki jih je treba poročati po tej uredbi, iz podatkov, ki se zbirajo po Direktivi 2009/138/ES, vključno z nacionalnim predpisom, ki prenaša navedeno direktivo, pri čemer je treba upoštevati določbe katerega koli dogovora o sodelovanju med zadevno NCB in zadevnim pristojnim nacionalnim organom. Člen 70 Direktive 2009/138/ES določa, da lahko pristojni nacionalni organi posredujejo informacije, ki so namenjene opravljanju njihovih nalog po navedeni direktivi, NCB in drugim organom s podobno funkcijo v vlogi monetarnih organov.

(6)

Evropski sistem računov, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), zahteva, da se sredstva in obveznosti institucionalnih enot poročajo v državi rezidenčnosti. Da se breme poročanja zmanjša na najmanjšo možno mero, se lahko v primeru, če NCB podatke, ki jih je treba poročati po tej uredbi, izpeljejo iz podatkov, ki se zbirajo po Direktivi 2009/138/ES, sredstva in obveznosti podružnic zavarovalnih družb, katerih glavne uprave so rezidenti v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), agregirajo s sredstvi in obveznostmi glavnih uprav. Omejene informacije o podružnicah zavarovalnih družb bi bilo treba zbirati za namene spremljanja njihove velikosti in kakršnih koli odstopanj od ESR 2010.

(7)	Za zbiranje statističnih informacij po tej uredbi bi se morali uporabljati standardi za varovanje in uporabo zaupnih statističnih informacij, kakor so določeni v členu 8 Uredbe (ES) št. 2533/98.

(8)

Čeprav je priznano, da uredbe, sprejete na podlagi člena 34.1 Statuta ESCB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, pomeni obveznost priprave in izvajanja, na nacionalni ravni, vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za izvedbo zbiranja statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(9)	Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB.

(10)

Svet ECB bi moral najpozneje do leta 2020 oceniti koristi in stroške: (a) povečanja zajetja pri četrtletnem poročanju z 80 % na 95 % skupnega tržnega deleža zavarovalnih družb v vsaki državi članici euroobmočja; (b) ločenega poročanja sredstev in obveznosti podružnic zavarovalnih družb, kadar so podružnice rezidenti v državah članicah euroobmočja, matični subjekti teh podružnic pa so rezidenti v EGP; in (c) dodatnega skrajšanja rokov za posredovanje podatkov s strani poročevalskih enot na štiri tedne po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

„zavarovalna družba“ (podsektor 128 v ESR 2010) pomeni finančno družbo ali nepravo družbo, ki se v glavnem ukvarja s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja.

Pod to opredelitev spada naslednje:

(a)	finančna družba ali neprava družba, ki zagotavlja storitve življenjskega zavarovanja, kjer zavarovanci redno ali izredno plačujejo zavarovalcu, v zameno pa mu zavarovalec jamči dogovorjeno vsoto ali rento na določen datum ali prej;

(b)	finančna družba ali neprava družba, ki zagotavlja storitve neživljenjskega zavarovanja za kritje tveganj, kot so nezgode, bolezen, požar ali nezmožnost vračila kredita;

(c)	finančna družba ali neprava družba, ki zagotavlja storitve pozavarovanja, kjer zavarovalec kupi zavarovanje, da se zaščiti pred nepričakovano velikim številom zahtevkov ali zelo velikimi zahtevki.

Pod to opredelitev ne spada naslednje:

(a)	investicijski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/38) (6);

(b)	družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/40) (7);

(c)	denarne finančne institucije, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) (8);

(d)	pokojninski skladi, kakor so opredeljeni v odstavku 2.105 v ESR 2010;

2.	„podružnica“ pomeni neregistrirano agencijo ali podružnico zavarovalne ali pozavarovalne družbe, ki ni glavna uprava zavarovalne ali pozavarovalne družbe;

3.	„hčerinska družba“ pomeni registriran subjekt, v katerem ima drug subjekt večinski ali polni delež;

4.	„poročevalske enote“ imajo pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

„rezident“ in „rezidenčen“ imata pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98. Za namen te uredbe se za pravni subjekt, ki nima fizičnega elementa, njegova rezidenčnost določi po ekonomskem ozemlju, po katerega zakonodaji je subjekt ustanovljen. Če subjekt ni ustanovljen, se njegova rezidenčnost določi po njegovi pravni pripadnosti, to je po državi, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta;

6.	„zadevna NCB“ pomeni NCB države članice euroobmočja, v kateri je zavarovalna družba rezident;

7.	„zadevni pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ države članice euroobmočja, v kateri je zavarovalna družba rezident;

8.	„podatki po posameznih vrednostnih papirjih“ pomenijo podatke, razčlenjene po posameznih vrednostnih papirjih;

9.	„podatki po posameznih postavkah“ pomenijo podatke, razčlenjene po posameznih sredstvih ali obveznostih;

10.	„agregirani podatki“ pomenijo podatke, ki niso razčlenjeni po posameznih sredstvih ali obveznostih;

11.	„finančne transakcije“ pomenijo transakcije, ki izhajajo iz nastanka, likvidacije ali spremembe lastništva finančnih sredstev ali obveznosti, kot je podrobneje opisano v delu 5 Priloge II;

12.

„cenovna in tečajna prevrednotenja“ pomenijo spremembe v vrednotenju sredstev in obveznosti, ki nastanejo zaradi sprememb cen sredstev in obveznosti in/ali zaradi vpliva tečajev na v eurih izražene vrednosti sredstev in obveznosti, denominiranih v tuji valuti, kot je podrobneje opisano v delu 5 Priloge II.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1. Kadar NCB zbirajo podatke po ESR 2010, ki zahteva, da se sredstva in obveznosti institucionalnih enot poročajo v državi rezidenčnosti, dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo zavarovalne družbe, ki so rezidenti na ozemlju zadevne države članice euroobmočja.

2. Kadar NCB izpeljejo podatke, ki jih je treba poročati po tej uredbi, iz podatkov, ki se zbirajo po določbah Direktive 2009/138/ES ali nacionalnem predpisu, ki prenaša navedeno direktivo, dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo:

(a)	zavarovalne družbe, ki so ustanovljene in rezidenti na ozemlju zadevne države članice euroobmočja, vključno s hčerinskimi družbami, katerih matične družbe se nahajajo zunaj tega ozemlja;

(b)	podružnice zavarovalnih družb, navedenih v točki (a), ki so rezidenti zunaj ozemlja zadevne države članice euroobmočja; in

(c)	podružnice zavarovalnih družb, ki so rezidenti na ozemlju zadevne države članice euroobmočja, njihova glavna uprava pa se nahaja zunaj EGP.

Podružnice zavarovalnih družb, ki so rezidenti na ozemlju države članice euroobmočja in katerih glavna uprava se nahaja v EGP, niso del dejanske poročevalske populacije.

3. Za zavarovalne družbe iz dejanske poročevalske populacije veljajo vse zahteve za statistično poročanje, razen če se uporablja odstopanje, odobreno po členu 7.

Člen 3

Seznam zavarovalnih družb za statistične namene

1. Izvršilni odbor ECB za statistične namene sestavi in vodi seznam zavarovalnih družb, ki sestavljajo dejansko poročevalsko populacijo po tej uredbi. Seznam lahko temelji na obstoječih seznamih zavarovalnih družb, ki so jih sestavili nacionalni organi, kadar so ti seznami na razpolago, in se dopolni z drugimi seznami zavarovalnih družb, ki spadajo pod opredelitev „zavarovalne družbe“ iz člena 1.

2. Zadevna NCB lahko od poročevalske enote, določene v členu 2(2)(a), zahteva, da zagotovi potrebne informacije o svojih podružnicah, kadar so te informacije potrebne za seznam.

3. NCB in ECB omogočijo, da so seznam in njegove posodobitve na voljo v primerni obliki, vključno preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevnih poročevalskih enot, v papirni obliki.

4. Če je zadnja elektronska različica seznama, navedenega v tem členu, napačna, ECB ne naloži sankcij poročevalski enoti, ki ni pravilno izpolnila njenih zahtev za poročanje, kolikor se je poročevalska enota zanašala na napačen seznam v dobri veri.

Člen 4

Zahteve za statistično poročanje

1. Poročevalske enote morajo zadevni NCB neposredno ali preko zadevnega pristojnega nacionalnega organa na podlagi lokalnih ureditev sodelovanja in v skladu s prilogama I in II zagotoviti:

(a)	četrtletno, podatke o stanjih sredstev in obveznosti zavarovalnih družb ob koncu četrtletja in, v skladu s členom 5, četrtletne prevrednotovalne popravke ali finančne transakcije, kjer je primerno;

(b)	četrtletno, podatke o stanjih tehničnih rezervacij neživljenjskega zavarovanja ob koncu četrtletja, razčlenjene po vrsti zavarovanja;

(c)	letno, podatke o stanjih tehničnih rezervacij neživljenjskega zavarovanja ob koncu leta, razčlenjene po vrsti zavarovanja in geografskem območju.

2. Poleg zahtev iz odstavka 1 morajo poročevalske enote, ki so zavarovalne družbe, ustanovljene in rezidenčne na ozemlju države članice euroobmočja, zadevni NCB neposredno ali preko zadevnega pristojnega nacionalnega organa na podlagi lokalnih ureditev sodelovanja zagotoviti informacije o obračunanih premijah, odškodninskih zahtevkih in plačanih provizijah. Te informacije se zagotovijo letno v skladu s prilogama I in II.

3. NCB lahko pridobijo podatke, ki jih je treba poročati po tej uredbi, iz naslednjih podatkov, ki se zbirajo po okviru, vzpostavljenem z Direktivo 2009/138/ES:

(a)

podatkov, vsebovanih v predlogah za kvantitativno poročanje, namenjenih nadzorniškemu poročanju, ki jih pristojni nacionalni organi pošljejo NCB, če sta NCB in pristojni nacionalni organ ločeno ustanovljena ali združena v isti instituciji, v skladu z lokalnimi ureditvami sodelovanja med obema organoma; ali

(b)	podatkov, vsebovanih v predlogah za kvantitativno poročanje, namenjenih nadzorniškemu poročanju, ki jih poročevalske enote neposredno in istočasno pošljejo NCB in pristojnemu nacionalnemu organu.

Kadar predloga za kvantitativno poročanje, namenjena nadzorniškemu poročanju, vsebuje podatke, ki so potrebni za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, morajo NCB imeti dostop do celotne predloge in kakršne koli povezane predloge, potrebnih za namen kakovosti podatkov.

Države članice lahko vzpostavijo ureditve sodelovanja, da se zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu omogoči centralizirano zbiranje informacij, ki se nanašajo na zahteve za zbiranje podatkov po okviru, vzpostavljenem z Direktivo 2009/138/ES, in na dodatne zahteve po zbiranju podatkov, opredeljene v tej uredbi, v skladu z nacionalnim pravom in usklajenim referenčnim okvirom, kot ga lahko opredeli ECB.

4. NCB morajo poročevalske enote obvestiti o različnih namenih, za katere se podatki zbirajo.

Člen 5

Prevrednotovalni popravki in finančne transakcije

Informacije o prevrednotovalnih popravkih in finančnih transakcijah, kot so podrobneje določene v Prilogi I in opisane v Prilogi II, se pridobijo na naslednji način:

(a)	poročevalske enote poročajo agregirane podatke o prevrednotovalnih popravkih in/ali finančnih transakcijah, odvisno od navodil zadevne NCB;

(b)

NCB bodisi izpeljejo približke vrednosti transakcij z vrednostnimi papirji iz podatkov po posameznih vrednostnih papirjih bodisi neposredno zbirajo podatke o teh transakcijah od poročevalskih enot na podlagi posameznih vrednostnih papirjev. NCB lahko pri zbiranji podatkov po posameznih postavkah uporabijo podoben pristop za sredstva razen za vrednostne papirje;

(c)

približke vrednosti finančnih transakcij v zvezi z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami, ki jih vzdržujejo zavarovalne družbe, izpeljejo:

(i)	poročevalske enote v skladu z usmeritvijo zadevne NCB, ki temelji na skupnih najboljših praksah, ki se lahko opredelijo na ravni euroobmočja; ali

(ii)	zadevna NCB na podlagi podatkov, ki jih zagotovijo zavarovalne družbe.

Člen 6

Računovodska pravila

1. Razen če je v tej uredbi določeno drugače, uporabljajo zavarovalne družbe za namene poročanja po tej uredbi računovodska pravila, določena v ustreznem nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo 2009/138/ES, ali v katerih koli drugih nacionalnih ali mednarodnih standardih, ki jih morajo uporabljati zavarovalne družbe na podlagi navodil NCB.

2. Dodatno k zahtevam računovodskih pravil, ki jih zavarovalne družbe uporabljajo v skladu z odstavkom 1, se vloge in posojila zavarovalnih družb, ki so v tabeli 2.1 in tabeli 2.2 Priloge I označena kot „nominalna vrednost“, poročajo v nominalnem znesku, ki je neporavnan ob koncu četrtletja. Odpisi in delni odpisi, kakor so določeni z upoštevno računovodsko prakso, se izključijo iz tega zneska.

3. Brez poseganja v računovodske prakse in postopke izravnave, ki veljajo v državah članicah euroobmočja, se vsa finančna sredstva in obveznosti za statistične namene poročajo v bruto zneskih.

Člen 7

Odstopanja

1. Odstopanja se lahko majhnim zavarovalnim družbam odobrijo na naslednji način:

(a)

NCB lahko odobrijo odstopanja najmanjšim zavarovalnim družbam, glede na tržni delež, kakor je opredeljen v členu 35(6) Direktive 2009/138/ES, pod pogojem, da zavarovalne družbe, ki posredujejo podatke za četrtletno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 80 % celotnega tržnega deleža zavarovalnih družb v vsaki državi članici euroobmočja;

(b)

zavarovalna družba, ki se ji odobri odstopanje po točki (a), mora izpolniti zahteve za poročanje iz člena 4 na letni osnovi, tako da zavarovalne družbe, ki posredujejo podatke za letno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 95 % celotnega tržnega deleža zavarovalnih družb v vsaki državi članici euroobmočja;

(c)	zavarovalna družba, od katere se ne zahteva poročanje podatkov po točkah (a) in (b), poroča manjši nabor informacij, ki ga opredeli zadevna NCB;

(d)	NCB morajo enkrat letno pravočasno preveriti izpolnjevanje pogojev iz točk (a) in (b), da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od začetka naslednjega koledarskega leta.

2. NCB lahko odobrijo odstopanja zavarovalnim družbam v zvezi s poročanjem imetij gotovine in vlog po nominalni vrednosti.

Če iz podatkov, zbranih na višji ravni agregiranja, izhaja, da imetja gotovine in vlog rezidenčnih zavarovalnih družb znašajo manj kakor 10 % nacionalne skupne bilančne vsote zavarovalnih družb in manj kakor 10 % vseh imetij gotovine in vlog zavarovalnih družb v euroobmočju v obliki stanj, se lahko zadevna NCB odloči, da ne bo zahtevala poročanja imetij gotovine in vlog po nominalni vrednosti. Zadevna NCB mora o taki odločitvi obvestiti poročevalske enote.

3. Zavarovalne družbe se lahko odločijo, da ne bodo izkoristile odstopanja in bodo namesto tega izpolnile vse zahteve za statistično poročanje, določene v členu 4. Če zavarovalna družba sprejme tako odločitev, mora pred kakršno koli naknadno uporabo odstopanja pridobiti soglasje zadevne NCB.

Člen 8

Roki

1. Za leto 2016 poročevalske enote pošljejo zadevni NCB ali zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu ali obema, v skladu z lokalnimi ureditvami sodelovanja, zahtevane četrtletne podatke najpozneje osem tednov po koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo. Ta rok se vsako naslednje leto skrajša za en teden in znaša pet tednov za četrtletja, ki se končajo v letu 2019.

2. Za leto 2016 poročevalske enote pošljejo zadevni NCB ali zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu ali obema, v skladu z lokalnimi ureditvami sodelovanja, zahtevane letne podatke najpozneje 20 tednov po koncu leta, na katero se podatki nanašajo. Ta rok se vsako naslednje leto skrajša za dva tedna in znaša 14 tednov v letu 2019.

Člen 9

Minimalni standardi in nacionalne ureditve poročanja

1. Poročevalske enote morajo izpolniti zahteve za statistično poročanje v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi III.

2. NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, ki jih morajo upoštevati poročevalske enote, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi III.

Člen 10

Združitve, delitve in reorganizacije

Zadevne poročevalske enote morajo v primeru združitve, delitve ali reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njihovih statističnih obveznosti, neposredno ali preko zadevnega pristojnega nacionalnega organa v skladu z lokalnimi ureditvami sodelovanja obvestiti zadevno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo postopka postane javna in preden začne učinkovati.

Člen 11

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pravico ECB, da sama izvaja pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja teh informacij. NCB to pravico izvajajo zlasti v primeru, kadar poročevalska enota ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost ali popravke, določenih v Prilogi III.

Člen 12

Prvo poročanje

1. Prvo poročanje se začne s četrtletnimi podatki za prvo četrtletje leta 2016 in z letnimi podatki za leto 2016.

2. Zavarovalne družbe, navedene v členu 7(1)(b), poročajo letne podatke od referenčnega leta 2016. Poleg tega te zavarovalne družbe zaradi priprave statistike o podsektorju zavarovalnih družb od začetka leta 2016 poročajo celoten niz podatkov v skladu s členom 4(1)(a) za prvo četrtletje leta 2016.

Člen 13

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 28. novembra 2014

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL C 427, 28.11.2014, str. 1.

(3) Uredba (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (UL L 305, 1.11.2012, str. 6).

(4) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(5) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (UL L 297, 7.11.2013, str. 73).

(7) Uredba (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2013/40) (UL L 297, 7.11.2013, str. 107).

(8) Uredba (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (UL L 297, 7.11.2013, str. 1).

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

DEL 1

Splošne zahteve za statistično poročanje

Dejanska poročevalska populacija mora četrtletno zagotoviti naslednje statistične informacije:

(a)	podatke po posameznih vrednostnih papirjih za vrednostne papirje s kodami ISIN;

(b)	podatke o vrednostnih papirjih brez kod ISIN bodisi na podlagi posameznih vrednostnih papirjev bodisi na agregirani podlagi, razčlenjene po kategorijah instrumentov/zapadlosti in nasprotnih strankah;

(c)	podatke o sredstvih in obveznostih razen vrednostnih papirjev bodisi na podlagi posameznih postavk bodisi na agregirani podlagi, razčlenjene po kategorijah instrumentov/zapadlosti in nasprotnih strankah.

Agregirani podatki se morajo zagotoviti v obliki stanj in, v skladu z navodili zadevne NCB, v obliki: (a) prevrednotenj zaradi cenovnih in tečajnih sprememb; ali (b) finančnih transakcij.

Zavarovalne družbe, ki so ustanovljene in so rezidenti na ozemlju države članice euroobmočja, morajo letno zagotoviti tudi podatke o premijah, odškodninskih zahtevkih in provizijah, ki omogočajo prepoznavo poslov, opravljenih doma in preko podružnic v tujini, razčlenjene po posameznih državah v primeru držav Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

Podatki, ki jih je treba zagotoviti zadevni NCB na podlagi posameznih vrednostnih papirjev, so navedeni v tabeli 2.1 za vrednostne papirje s kodami ISIN in v tabeli 2.2 za vrednostne papirje brez kod ISIN. Zahteve za agregirano četrtletno statistično poročanje v zvezi s stanji so navedene v tabelah 1a in 1b, tiste v zvezi s prevrednotenji zaradi cenovnih in tečajnih sprememb ali v zvezi s finančnimi transakcijami pa so navedene v tabelah 3a in 3b. Zahteve za letno poročanje v zvezi s premijami, odškodninskimi zahtevki in provizijami so navedene v tabeli 4.

DEL 2

Zavarovalno-tehnične rezervacije

V zvezi z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami morajo poročevalske enote pri spodaj navedenih zahtevah za četrtletno poročanje izpeljati približke, če podatkov ni mogoče neposredno ugotoviti, v skladu z usmeritvijo zadevne NCB, ki temelji na skupnih najboljših praksah, opredeljenih na ravni euroobmočja:

(a)	v zvezi s sredstvi, podatke o rezidenčnosti subjekta, ki ponuja pozavarovanje poročevalski enoti, ki se vzdržuje kot tehnična rezervacija neživljenjskega zavarovanja (izterljivi zneski iz naslova pozavarovanja);

(b)

v zvezi z obveznostmi, podatke o:

(i)	rezidenčnosti imetnikov zavarovalno-tehničnih rezervacij (ločeno za življenjsko in neživljenjsko zavarovanje), ki jih zagotovijo zavarovalne družbe, ki so rezidenti v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja);

(ii)	pokojninskih pravicah, ki se nanašajo na poklicne pokojninske načrte (razčlenjene po shemah z določenimi prispevki, shemah z zagotovljenimi prejemki in kombiniranih shemah);

(iii)

finančnih transakcijah in/ali prevrednotovalnih popravkih za vse zahtevane razčlenitve, kakor je prikazano v tabelah 3a in 3b.

NCB se lahko tudi odločijo, da bodo zahtevane informacije izpeljale iz podatkov, ki jih je po njihovem mnenju treba zahtevati od poročevalskih enot za namene tega dela.

DEL 3

Tabele za poročanje

Tabela 1a

Četrtletna stanja

Skupaj

Euroobmočje

Tujina

Domači

Države članice euroobmočja razen domači

(informacije po posameznih državah)

Skupaj

Nesodelujoče države članice

(informacije po posameznih državah)

Glavne nasprotne stranke zunaj Evropske unije

(informacije po posameznih državah za Brazilijo, Hongkong, Indijo, Japonsko, Kanado, Kitajsko, Rusijo, Švico, ZDA)

SREDSTVA (F)

1.	Gotovina in vloge (ESR 2010: F.21 + F.22 + F.29) – poštena vrednost

VSOTA

do 1 leta (do zapadlosti)

VSOTA

nad 1 letom (do zapadlosti)

VSOTA

1x.	Gotovina in vloge, od tega prenosljive vloge (F.22)

VSOTA

1.	Gotovina in vloge (ESR 2010: F.21 + F.22 + F.29) – nominalna vrednost

VSOTA

2.	Dolžniški vrednostni papirji (ESR 2010: F.3)

VSOTA

ki jih izdajo MFI

VSOTA

ki jih izda država

VSOTA

ki jih izdajo DFP

VSOTA

ki jih izdajo zavarovalne družbe

VSOTA

ki jih izdajo pokojninski skladi

VSOTA

ki jih izdajo NFD

VSOTA

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

VSOTA

do 1 leta (prvotna zapadlost)

VSOTA

ki jih izdajo MFI

ki jih izda država

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo NFD

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

nad 1 letom do 2 let (prvotna zapadlost)

VSOTA

ki jih izdajo MFI

ki jih izda država

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo NFD

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

nad 2 letoma (prvotna zapadlost)

VSOTA

ki jih izdajo MFI

ki jih izda država

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo NFD

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

do 1 leta (do zapadlosti)

VSOTA

ki jih izdajo MFI

ki jih izda država

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo NFD

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

nad 1 letom do 2 let (do zapadlosti)

VSOTA

ki jih izdajo MFI

ki jih izda država

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo NFD

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

nad 2 letoma do 5 let (do zapadlosti)

VSOTA

ki jih izdajo MFI

ki jih izda država

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo NFD

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

nad 5 let (do zapadlosti)

VSOTA

ki jih izdajo MFI

ki jih izda država

ki jih izdajo DFP

ki jih izdajo zavarovalne družbe

ki jih izdajo pokojninski skladi

ki jih izdajo NFD

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

3.	Posojila (ESR 2010: F.4) – poštena vrednost

VSOTA

prvotna zapadlost do 1 leta – poštena vrednost

VSOTA

MFI

državi

investicijskim skladom

DFP

zavarovalnim družbam

pokojninskim skladom

NFD

gospodinjstvom in NPISG

prvotna zapadlost nad 1 letom do 5 let – poštena vrednost

VSOTA

MFI

državi

investicijskim skladom

DFP

zavarovalnim družbam

pokojninskim skladom

NFD

gospodinjstvom in NPISG

prvotna zapadlost nad 5 let – poštena vrednost

VSOTA

MFI

državi

investicijskim skladom

DFP

zavarovalnim družbam

pokojninskim skladom

NFD

gospodinjstvom in NPISG

do 1 leta do zapadlosti – poštena vrednost

VSOTA

nad 1 letom do 2 let do zapadlosti – poštena vrednost

VSOTA

nad 2 letoma do 5 let do zapadlosti – poštena vrednost

VSOTA

nad 5 let do zapadlosti – poštena vrednost

VSOTA

3x.	Posojila, od tega jamstva za vloge v povezavi s posli pozavarovanja – poštena vrednost

VSOTA

3.	Posojila (ESR 2010: F.4) – nominalna vrednost

VSOTA

prvotna zapadlost do 1 leta – nominalna vrednost

VSOTA

prvotna zapadlost nad 1 letom do 5 let – nominalna vrednost

VSOTA

prvotna zapadlost nad 5 let – nominalna vrednost

VSOTA

4.	Lastniški kapital (ESR 2010: F.51)

VSOTA

4a.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki kotirajo na borzi

VSOTA

ki jih izdajo MFI

VSOTA

ki jih izda država

VSOTA

ki jih izdajo DFP

VSOTA

ki jih izdajo zavarovalne družbe

VSOTA

ki jih izdajo pokojninski skladi

VSOTA

ki jih izdajo NFD

VSOTA

4b.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi

VSOTA

ki jih izdajo MFI

VSOTA

ki jih izda država

VSOTA

ki jih izdajo DFP

VSOTA

ki jih izdajo zavarovalne družbe

VSOTA

ki jih izdajo pokojninski skladi

VSOTA

ki jih izdajo NFD

VSOTA

4c.	Lastniški kapital, od tega drug lastniški kapital

VSOTA

ki ga izdajo MFI

VSOTA

ki ga izda država

VSOTA

ki ga izdajo DFP

VSOTA

ki ga izdajo zavarovalne družbe

VSOTA

ki ga izdajo pokojninski skladi

VSOTA

ki ga izdajo NFD

VSOTA

5.	Delnice/enote investicijskih skladov (ESR 2010: F.52)

VSOTA

5a.	Delnice/enote SDT

VSOTA

5b.	Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

VSOTA

6.	Izvedeni finančni instrumenti (ESR 2010: F.7)

7.	Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja (ESR 2010: F.61) (1)

VSOTA

8.	Nefinančna sredstva (ESR 2010: AN)

9.	Preostala sredstva

10.	Celotna sredstva

VSOTA

Celice, ki se lahko izpeljejo iz bolj podrobnih razčlenitev

Okrajšave in kratice, uporabljene v tej tabeli: MFI = denarna finančna institucija, DFP = drug finančni posrednik, NFD = nefinančna družba, NPISG = nepridobitna institucija, ki opravlja storitve za gospodinjstva, SDT = skladi denarnega trga.

Tabela 1b

Četrtletna stanja (2)

Skupaj

Euroobmočje

Tujina

Domači

Države članice euroobmočja razen domači

(informacije po posameznih državah)

Skupaj

Nesodelujoče države članice

(informacije po posameznih državah)

Glavne nasprotne stranke zunaj Evropske unije

(informacije po posameznih državah za Brazilijo, Hongkong, Indijo, Japonsko, Kanado, Kitajsko, Rusijo, Švico, ZDA)

OBVEZNOSTI (F)

1.	Izdani dolžniški vrednostni papirji (ESR 2010: F.3)

2.	Posojila (ESR 2010: F.4)

ki jih izdajo denarne finančne institucije (MFI) (3)

VSOTA

ki jih izdajo ne-MFI (3)

VSOTA

2.x.	Posojila, od tega jamstva za vloge v povezavi s posli pozavarovanja

3.	Lastniški kapital (ESR 2010: F.51)

VSOTA

3a.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki kotirajo na borzi

3b.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi

3c.	Lastniški kapital, od tega drug lastniški kapital

4	Zavarovalno-tehnične rezervacije (ESR 2010: F.6) (4)

VSOTA

4.1	Tehnične rezervacije življenjskega zavarovanja

VSOTA

od tega, vezanega na enote investicijskih skladov

od tega, ki ni vezano na enote investicijskih skladov

od tega pokojninske pravice

VSOTA

od tega sheme z določenimi prispevki

od tega sheme z zajamčenimi prejemki

od tega kombinirane sheme

4.2	Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja

VSOTA

po vrsti zavarovanja

Zavarovanje stroškov zdravstvenih storitev

Letna

Zavarovanje dohodka

Letna

Nezgodno zavarovanje za delavce

Letna

Zavarovanje odgovornosti za uporabo motornih vozil

Letna

Zavarovanje drugih vozil

Letna

Zavarovanje plovil, zrakoplovov in prevoza blaga

Letna

Požarno in drugo škodno zavarovanje

Letna

Zavarovanje splošne odgovornosti

Letna

Kreditno in kavcijsko zavarovanje

Letna

Zavarovanje stroškov postopka

Letna

Zavarovanje pomoči

Letna

Zavarovanje različnih finančnih izgub

Letna

Pozavarovanje

Letna

5	Izvedeni finančni instrumenti (ESR 2010: F.7)

6	Preostale obveznosti

Tabela 2

Zahtevani podatki po posameznih vrednostnih papirjih

Podatki za polja v tabeli 2.1 in tabeli 2.2 se morajo poročati za vsak vrednostni papir, ki je razvrščen v kategorije instrumentov „dolžniški vrednostni papirji“, „lastniški kapital“ in „delnice/enote investicijskih skladov“ (kakor je opredeljeno v tabeli A iz dela 1 Priloge II). Tabela 2.1 se nanaša na vrednostne papirje z dodeljeno kodo ISIN, medtem ko se tabela 2.2 nanaša na vrednostne papirje brez kode ISIN.

Tabela 2.1

Imetja vrednostnih papirjev s kodo ISIN

Podatki za vsako polje se morajo poročati za vsak vrednostni papir v skladu z naslednjimi pravili:

1.	Poročati se morajo podatki za polje 1.

2.	Če zadevna NCB ne zbira podatkov o finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, se morajo poročati podatki za dve od treh polj 2, 3 in 4 (tj. polji 2 in 3; polji 2 in 4; ali polji 3 in 4). Če se zbirajo podatki za polje 3, se morajo zbirati tudi podatki za polje 3b.

Če zadevna NCB zbira podatke o finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, se morajo poročati tudi podatki za naslednja polja:

(a)	polje 5; ali polji 6 in 7; ter

(b)	polje 4; ali polji 2 in 3.

Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot tudi zahteva, da poročajo podatke za polja 8, 9, 10 in 11.

Polje	Naslov
1	Koda ISIN
2	Število enot ali agregirani nominalni znesek
3	Cena
3b	Osnova za kotiranje
4	Skupni znesek po tržni vrednosti
5	Finančne transakcije
6	Kupljeni vrednostni papirji
7	Prodani vrednostni papirji
8	Valuta beleženja vrednostnega papirja
9	Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti
10	Druge spremembe obsega po tržni vrednosti
11	Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

Tabela 2.2

Imetja vrednostnih papirjev brez kode ISIN

Podatki za vsako polje se morajo poročati bodisi: (a) za vsak vrednostni papir; bodisi (b) z agregiranjem katerega koli števila vrednostnih papirjev kot ena postavka.

V primeru točke (a) se uporabljajo naslednja pravila:

1.	Poročati se morajo podatki za polja 1, 12, 13, 14 in 15.

2.	Če zadevna NCB ne zbira podatkov o finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, se morajo poročati podatki za dve od treh polj 2, 3 in 4 (tj. polji 2 in 3; polji 2 in 4; ali polji 3 in 4). Če se zbirajo podatki za polje 3, se morajo zbirati tudi podatki za polje 3b.

Če zadevna NCB zbira informacije o finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, se morajo poročati tudi podatki za naslednja polja:

(a)	polje 5; ali polji 6 in 7; ter

(b)	polje 4; ali polji 2 in 3.

Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot tudi zahteva, da poročajo podatke za polja 3b, 8, 9, 10 in 11.

V primeru točke (b) se uporabljajo naslednja pravila:

1.	Poročati se morajo podatki za polja 4, 12, 13, 14, 15.

2.	Poročati se morajo podatki za polje 5 ali za polji 10 in 16.

3.	Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot tudi zahteva, da poročajo podatke za polja 8, 9 in 11.

Polje

Naslov

Identifikacijska koda vrednostnega papirja

Število enot ali agregirani nominalni znesek

Cena

Osnova za kotiranje

Skupni znesek po tržni vrednosti

Finančne transakcije

Kupljeni vrednostni papirji

Prodani vrednostni papirji

Valuta beleženja vrednostnega papirja

Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti

Druge spremembe obsega po tržni vrednosti

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

Instrument (z razvrstitvijo finančnih transakcij):

—	dolžniški vrednostni papirji (F.3)

—	lastniški kapital (F.51)

—	od tega delnice, ki kotirajo na borzi (F.511)

—	od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi (F.512)

—	od tega drug lastniški kapital (F.519)

—	delnice ali enote investicijskih skladov (F.52)

Datum izdaje in datum zapadlosti za dolžniške vrednostne papirje. Alternativno, razčlenitev po naslednjih razredih zapadlosti: prvotna zapadlost do enega leta, nad enim letom do dveh let, nad dvema letoma in preostala zapadlost do enega leta, nad enim letom do dveh let, nad dvema letoma do pet let, nad pet let.

Sektor ali podsektor izdajatelja:

—	centralna banka (S.121)

—	institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

—	skladi denarnega trga (S.123)

—	investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

—

drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (brez družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.125 brez družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja, +S.126+S.127)

—	družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (nadaljnja razčlenitev S.125)

—	zavarovalne družbe (S.128)

—	pokojninski skladi (S.129)

—	nefinančne družbe (S.11)

—	država (S.13)

—	gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14+S.15) (5)

Država izdajatelja

Prevrednotovalni popravki

Tabela 3a

Četrtletni prevrednotovalni popravki ali finančne transakcije

Skupaj

Euroobmočje

Tujina

Domači

Države članice euroobmočja razen domači

(informacije po posameznih državah)

Skupaj

Nesodelujoče države članice

(informacije po posameznih državah)

Glavne nasprotne stranke zunaj Evropske unije

(informacije po posameznih državah za Brazilijo, Hongkong, Indijo, Japonsko, Kanado, Kitajsko, Rusijo, Švico, ZDA)

SREDSTVA (F)

1.	Gotovina in vloge (ESR 2010: F.21 + F.22 + F.29) – poštena vrednost

do 1 leta (do zapadlosti)

nad 1 letom (do zapadlosti)

1x.	Gotovina in vloge, od tega prenosljive vloge (F.22)

1.	Gotovina in vloge (ESR 2010: F.21 + F.22 + F.29) – nominalna vrednost

2.	Dolžniški vrednostni papirji (ESR 2010: F.3)

ki jih izdajo MFI

NAJMANJ

ki jih izda država

NAJMANJ

ki jih izdajo DFP

NAJMANJ

ki jih izdajo zavarovalne družbe

NAJMANJ

ki jih izdajo pokojninski skladi

NAJMANJ

ki jih izdajo NFD

NAJMANJ

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

NAJMANJ

do 1 leta (prvotna zapadlost)

NAJMANJ

ki jih izdajo MFI

NAJMANJ

ki jih izda država

NAJMANJ

ki jih izdajo DFP

NAJMANJ

ki jih izdajo zavarovalne družbe

NAJMANJ

ki jih izdajo pokojninski skladi

NAJMANJ

ki jih izdajo NFD

NAJMANJ

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

NAJMANJ

nad 1 letom do 2 let (prvotna zapadlost)

NAJMANJ

ki jih izdajo MFI

NAJMANJ

ki jih izda država

NAJMANJ

ki jih izdajo DFP

NAJMANJ

ki jih izdajo zavarovalne družbe

NAJMANJ

ki jih izdajo pokojninski skladi

NAJMANJ

ki jih izdajo NFD

NAJMANJ

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

NAJMANJ

nad 2 letoma (prvotna zapadlost)

NAJMANJ

ki jih izdajo MFI

NAJMANJ

ki jih izda država

NAJMANJ

ki jih izdajo DFP

NAJMANJ

ki jih izdajo zavarovalne družbe

NAJMANJ

ki jih izdajo pokojninski skladi

NAJMANJ

ki jih izdajo NFD

NAJMANJ

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

NAJMANJ

do 1 leta (do zapadlosti)

NAJMANJ

ki jih izdajo MFI

NAJMANJ

ki jih izda država

NAJMANJ

ki jih izdajo DFP

NAJMANJ

ki jih izdajo zavarovalne družbe

NAJMANJ

ki jih izdajo pokojninski skladi

NAJMANJ

ki jih izdajo NFD

NAJMANJ

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

NAJMANJ

nad 1 letom do 2 let (do zapadlosti)

NAJMANJ

ki jih izdajo MFI

NAJMANJ

ki jih izda država

NAJMANJ

ki jih izdajo DFP

NAJMANJ

ki jih izdajo zavarovalne družbe

NAJMANJ

ki jih izdajo pokojninski skladi

NAJMANJ

ki jih izdajo NFD

NAJMANJ

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

NAJMANJ

nad 2 letoma do 5 let (do zapadlosti)

NAJMANJ

ki jih izdajo MFI

NAJMANJ

ki jih izda država

NAJMANJ

ki jih izdajo DFP

NAJMANJ

ki jih izdajo zavarovalne družbe

NAJMANJ

ki jih izdajo pokojninski skladi

NAJMANJ

ki jih izdajo NFD

NAJMANJ

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

NAJMANJ

nad 5 let (do zapadlosti)

NAJMANJ

ki jih izdajo MFI

NAJMANJ

ki jih izda država

NAJMANJ

ki jih izdajo DFP

NAJMANJ

ki jih izdajo zavarovalne družbe

NAJMANJ

ki jih izdajo pokojninski skladi

NAJMANJ

ki jih izdajo NFD

NAJMANJ

ki jih izdajo gospodinjstva in NPISG

NAJMANJ

3.	Posojila (ESR 2010: F.4) – poštena vrednost

prvotna zapadlost do 1 leta – poštena vrednost

NAJMANJ

MFI

državi

investicijskim skladom

DFP

zavarovalnim družbam

pokojninskim skladom

NFD

gospodinjstvom in NPISG

prvotna zapadlost nad 1 letom do 5 let – poštena vrednost

NAJMANJ

MFI

državi

investicijskim skladom

DFP

zavarovalnim družbam

pokojninskim skladom

NFD

gospodinjstvom in NPISG

prvotna zapadlost nad 5 let – poštena vrednost

NAJMANJ

MFI

državi

investicijskim skladom

DFP

zavarovalnim družbam

pokojninskim skladom

NFD

gospodinjstvom in NPISG

do 1 leta do zapadlosti – poštena vrednost

NAJMANJ

nad 1 letom do 2 let do zapadlosti – poštena vrednost

NAJMANJ

nad 2 letoma do 5 let do zapadlosti – poštena vrednost

NAJMANJ

nad 5 let do zapadlosti – poštena vrednost

NAJMANJ

3x.	Posojila, od tega jamstva za vloge v povezavi s posli pozavarovanja – poštena vrednost

NAJMANJ

3.	Posojila (ESR 2010: F.4) – nominalna vrednost

prvotna zapadlost do 1 leta – nominalna vrednost

NAJMANJ

prvotna zapadlost nad 1 letom do 5 let – nominalna vrednost

NAJMANJ

prvotna zapadlost nad 5 let – nominalna vrednost

NAJMANJ

4.	Lastniški kapital (ESR 2010: F.51)

4a.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki kotirajo na borzi

NAJMANJ

ki jih izdajo MFI

NAJMANJ

ki jih izda država

NAJMANJ

ki jih izdajo DFP

NAJMANJ

ki jih izdajo zavarovalne družbe

NAJMANJ

ki jih izdajo pokojninski skladi

NAJMANJ

ki jih izdajo NFD

NAJMANJ

4b.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi

NAJMANJ

ki jih izdajo MFI

NAJMANJ

ki jih izda država

NAJMANJ

ki jih izdajo DFP

NAJMANJ

ki jih izdajo zavarovalne družbe

NAJMANJ

ki jih izdajo pokojninski skladi

NAJMANJ

ki jih izdajo NFD

NAJMANJ

4c.	Lastniški kapital, od tega drug lastniški kapital

NAJMANJ

ki ga izdajo MFI

NAJMANJ

ki ga izda država

NAJMANJ

ki ga izdajo DFP

NAJMANJ

ki ga izdajo zavarovalne družbe

NAJMANJ

ki ga izdajo pokojninski skladi

NAJMANJ

ki ga izdajo NFD

NAJMANJ

5.	Delnice/enote investicijskih skladov (ESR 2010: F.52)

5a.	Delnice/enote SDT

5b.	Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

NAJMANJ

6.	Izvedeni finančni instrumenti (ESR 2010: F.7)

7.	Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja (ESR 2010: F.61) (6)

NAJMANJ

8.	Nefinančna sredstva (ESR 2010: AN)

NAJMANJ

9.	Preostala sredstva

10.	Celotna sredstva

Zavarovalne družbe poročajo: polja, označena z „NAJMANJ“, kadar se podatki o kategorijah instrumentov ne zbirajo na podlagi posameznih postavk. NCB lahko to prakso razširijo na polja s podatki, ki ne vsebujejo besede „NAJMANJ“.

Tabela 3b

Četrtletni prevrednotovalni popravki ali finančne transakcije

Skupaj

Euroobmočje

Tujina

Domači

Države članice euroobmočja razen domači

(informacije po posameznih državah)

Skupaj

Nesodelujoče države članice

(informacije po posameznih državah)

Glavne nasprotne stranke zunaj Evropske unije (uporabljajo se opombe v predhodnih tabelah)

(informacije po posameznih državah za Brazilijo, Hongkong, Indijo, Japonsko, Kanado, Kitajsko, Rusijo, Švico, ZDA)

OBVEZNOSTI (F)

1.	Izdani dolžniški vrednostni papirji (ESR 2010: F.3)

NAJMANJ

2.	Posojila (ESR 2010: F.4)

NAJMANJ

ki jih izdajo denarne finančne institucije (MFI) (7)

ki jih izdajo ne-MFI (7)

2.x.	Posojila, od tega jamstva za vloge v povezavi s posli pozavarovanja

NAJMANJ

3.	Lastniški kapital (ESR 2010: F.51)

3a.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki kotirajo na borzi

3b.	Lastniški kapital, od tega delnice, ki ne kotirajo na borzi

3c.	Lastniški kapital, od tega drug lastniški kapital

4	Zavarovalno-tehnične rezervacije (ESR 2010: F.6) (8)

4.1	Tehnične rezervacije življenjskega zavarovanja

od tega, vezanega na enote investicijskih skladov

NAJMANJ

od tega, ki ni vezano na enote investicijskih skladov

od tega pokojninske pravice

NAJMANJ

od tega sheme z določenimi prispevki

od tega sheme z zajamčenimi prejemki

od tega kombinirane sheme

4.2	Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja

po vrsti zavarovanja

Zavarovanje stroškov zdravstvenih storitev

Zavarovanje dohodka

Nezgodno zavarovanje za delavce

Zavarovanje odgovornosti za uporabo motornih vozil

Zavarovanje drugih vozil

Zavarovanje plovil, zrakoplovov in prevoza blaga

Požarno in drugo škodno zavarovanje

Zavarovanje splošne odgovornosti

Kreditno in kavcijsko zavarovanje

Zavarovanje stroškov postop

Zavarovanje pomoči

Zavarovanje različnih finančnih izgub

Pozavarovanje

5	Izvedeni finančni instrumenti (ESR 2010: F.7)

NAJMANJ

6	Preostale obveznosti

Tabela 4

Letne premije, odškodninski zahtevki in provizije

Skupaj (9)

Od tega: domači

Od tega: podružnice zunaj EGP (informacije po posameznih državah)

Od tega: podružnice zunaj EGP (skupaj)

Premije

2.	Odškodninski zahtevki

Provizije

(1) Če poročevalska enota ne more neposredno ugotoviti rezidenčnosti nasprotne stranke, lahko izpelje približke ali, alternativno, poroča druge informacije, ki jih zahteva zadevna NCB, tako da lahko zadevna NCB izpelje približke (kakor je določeno v delu 2 Priloge I k tej uredbi).

(2) Razen če je določena letna frekvenca.

(3) V primeru držav članic zunaj euroobmočja se „MFI“ in „ne-MFI“ nanašajo na „banke“ in „ne-banke“.

(4) Če poročevalska enota ne more neposredno ugotoviti informacij, lahko izpelje približke ali, alternativno, poroča druge informacije, ki jih zahteva zadevna NCB, tako da lahko zadevna NCB izpelje približke (kakor je določeno v delu 2 Priloge I k tej uredbi).

(5) Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot zahteva, da ločeno obravnavajo podsektorja „gospodinjstva“ (S.14) in „nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva“ (S.15).

(6) Če poročevalska enota ne more neposredno ugotoviti rezidenčnosti nasprotne stranke, lahko izpelje približke ali, alternativno, poroča druge informacije, ki jih zahteva zadevna NCB, tako da lahko zadevna NCB izpelje približke (kakor je določeno v delu 2 Priloge I k tej uredbi).

(7) V primeru držav članic zunaj euroobmočja se „MFI“ in „ne-MFI“ nanašajo na „banke“ in „ne-banke“.

(8) Če poročevalska enota ne more neposredno ugotoviti rezidenčnosti nasprotne stranke, lahko izpelje približke ali, alternativno, poroča druge informacije, ki jih zahteva zadevna NCB, tako da lahko zadevna NCB izpelje približke (kakor je določeno v delu 2 Priloge I k tej uredbi).

(9) Skupni znesek vključuje posle, opravljene na podlagi uresničevanja svobode opravljanja storitev po členu 56 Pogodbe.

PRILOGA II

OPISI

DEL 1

Opisi kategorij instrumentov

Tabela A določa podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih morajo nacionalne centralne banke (NCB) pretvoriti v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Niti seznam posameznih finančnih instrumentov v tabeli niti njihovi pripadajoči opisi niso izčrpni. Opisi se sklicujejo na Evropski sistem računov, določen v Uredbi (EU) št. 549/2013 (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010).

Za nekatere kategorije instrumentov se zahtevajo razčlenitve po zapadlosti. To se nanaša na:

(a)	prvotno zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, ki pomeni določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu kazni, npr. pri nekaterih vrstah vlog; ali

(b)	preostalo zapadlost, tj. preostala življenjska doba finančnega instrumenta ob koncu obdobja poročanja, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu kazni, npr. pri nekaterih vrstah vlog.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene stranke na drugo z dostavo ali indosamenti ali se pobota, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

Tabela A

Opis kategorij instrumentov v sredstvih in obveznostih zavarovalnih družb

SREDSTVA

Kategorija instrumenta

Opis glavnih značilnosti

1.	Gotovina in vloge

Imetja eurobankovcev in eurokovancev ter tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil, in vloge zavarovalne družbe pri denarnih finančnih institucijah (MFI). Vključujejo lahko vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom ter terjatve na podlagi začasnega nakupa ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju.

1.1	Prenosljive vloge

Prenosljive vloge so vloge, ki so neposredno prenosljive na zahtevo, da se izvršijo plačila drugim gospodarskim subjektom z običajno uporabljenimi sredstvi plačil, kot sta kreditni prenos in direktna obremenitev, po možnosti tudi s kreditno ali debetno kartico, transakcijami z elektronskim denarjem, čeki ali podobnimi sredstvi, brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Vloge, ki se jih lahko uporabi le z dvigom gotovine, in/ali vloge, iz katerih se lahko sredstva dvignejo ali prenesejo le preko drugega računa istega lastnika, se ne vključijo med prenosljive vloge.

2.	Dolžniški vrednostni papirji

Z imetji dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokaz o dolgu, se običajno trguje na sekundarnih trgih. Prav tako jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta kategorija instrumentov vključuje:

—	imetja vrednostnih papirjev, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji,

—

posojila, ki so postala tržna na organiziranem trgu, tj. posojila, s katerimi se trguje, pod pogojem, da obstaja dokaz o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga izkazujejo razponi med povpraševanjem in ponudbo. Kadar ta merila niso izpolnjena, je treba posojila razvrstiti v kategorijo instrumentov 3 „Posojila“ (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v isti kategoriji),

—	podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (glej tudi „podrejeni dolg v obliki posojil“ v kategoriji instrumentov 3 „Posojila“).

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba zabeležiti v bilanci stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda prejete vrednostne papirje, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

Posojila

Za namene sistema poročanja to kategorijo sestavljajo sredstva, ki jih zavarovalne družbe posodijo posojilojemalcem, ali posojila, ki jih pridobijo zavarovalne družbe, in ki so bodisi evidentirana z netržnimi dokumenti bodisi niso evidentirana z dokumenti.

Vključene so naslednje postavke:

—	imetja netržnih vrednostnih papirjev: imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso tržni in s katerimi se ne trguje na sekundarnih trgih,

—	posojila, s katerimi se trguje: posojila, ki so dejansko postala tržna, se razvrstijo v kategorijo „posojila“, pod pogojem, da ni dokazov o trgovanju na sekundarnem trgu. V nasprotnem primeru se razvrstijo med dolžniške vrednostne papirje (kategorija instrumentov 2),

—

podrejeni dolg v obliki posojil: instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti lastniškega kapitala. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti med „posojila“ ali „dolžniške vrednostne papirje“ glede na naravo instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo zavarovalne družbe, izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, jih je treba razvrstiti v kategorijo „dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev, in ne med posojila,

—

terjatve na podlagi začasnih nakupov ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju: protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki jih kupijo poročevalske enote po določeni ceni s trdno zavezo k ponovni prodaji istih ali podobnih vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti, ali pri izposojanju vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju.

Ta kategorija ne vključuje sredstev v obliki vlog zavarovalnih družb (ki so vključena v kategorijo 1).

3.1	Jamstva za vloge v povezavi s posli pozavarovanja

Vloge družb pozavarovanja, ki služijo kot zavarovanje za zavarovalne družbe, ki delujejo kot cedent pri transakcijah pozavarovanja.

4.	Lastniški kapital

Finančna sredstva, ki predstavljajo lastniške pravice v družbah ali nepravih družbah. Ta finančna sredstva dajejo v splošnem imetnikom pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.

Ta kategorija vključuje delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi, ter drug lastniški kapital.

Lastniški vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, se obravnavajo v skladu s kategorijo 2 „Dolžniški vrednostni papirji“.

4.1	Delnice, ki kotirajo na borzi

Lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz „kotirajoče delnice“.

4.2	Delnice, ki ne kotirajo na borzi

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi.

4.3	Drug lastniški kapital

Drug lastniški kapital sestavljajo vse oblike lastniškega kapitala razen delnic, ki kotirajo na borzi, in delnic, ki ne kotirajo na borzi.

5.	Delnice/enote investicijskih skladov

Ta kategorija vključuje imetja delnic ali enot, ki jih izdajo skladi denarnega trga (SDT) in investicijski skladi razen SDT (tj. investicijski skladi, ki niso SDT), vključeni na seznama MFI in investicijskih skladov za statistične namene, ki ju sestavi ECB.

5.1	Delnice/enote SDT

Imetja delnic ali enot, ki jih izdajo SDT, kakor so opredeljeni v členu 2 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

5.2	Delnice/enote investicijskih skladov razen SDT

Imetja delnic ali enot, ki jih izdajo investicijski skladi razen SDT, kakor so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

6.	Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti, povezani s posebnim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom, prek katerih se lahko na finančnih trgih trguje s posebnimi finančnimi tveganji v lastnem imenu.

Ta kategorija vključuje:

—

opcije,

—	nakupne bone,

—	standardizirane terminske posle,

—	terminske posle,

—	zamenjave,

—	kreditne izvedene finančne instrumente.

Izvedeni finančni instrumenti se beležijo po tržni vrednosti v bilanci stanja na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih s pozitivno tržno vrednostjo se beležijo na strani sredstev bilance stanja, pogodbe z negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti bilance stanja.

Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne beležijo.

Ta kategorija ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, ki se v skladu z nacionalnimi pravili ne beležijo v bilanci stanja.

7.	Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja

Finančne terjatve zavarovalnih družb do družb pozavarovanja na podlagi pozavarovanja polic življenjskega in neživljenjskega zavarovanja.

8.	Nefinančna sredstva

Opredmetena in neopredmetena sredstva razen finančnih sredstev.

Ta kategorija vključuje stanovanja, druge zgradbe in objekte, stroje in opremo, vrednostne predmete ter proizvode intelektualne lastnine, kot so računalniška programska oprema in podatkovne baze.

9.	Preostala sredstva

To je rezidualna kategorija na strani sredstev bilance stanja, opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena drugje“. NCB lahko zahtevajo poročanje določenih podpostavk, vključenih v to kategorijo. Preostala sredstva lahko vključujejo:

—	terjatve iz naslova dividend,

—	terjatve iz naslova obračunanih najemnin,

—	odškodninske terjatve iz naslova pozavarovanja,

—	terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo zavarovalne družbe.

OBVEZNOSTI

Kategorija instrumentov

Opis glavnih značilnosti

10.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

Vrednostni papirji, ki jih izda zavarovalna družba, razen lastniškega kapitala, ki so običajno tržni instrumenti in se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic v zvezi z institucijo izdajateljico.

11.	Prejeta posojila

Zneski, ki jih zavarovalna družba dolguje upnikom, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. To kategorijo sestavljajo:

—	posojila: posojila, odobrena zavarovalnim družbam, ki so bodisi evidentirana z netržnimi dokumenti bodisi niso evidentirana z dokumenti,

—

repo posli in posli, ki so podobni repo poslom, ob gotovinskem zavarovanju: protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih je zavarovalna družba prodala po dani ceni s trdno zavezo ponovnega odkupa enakih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneske, ki jih prejme zavarovalna družba v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), je treba razvrstiti v to kategorijo, kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. To pomeni, da zavarovalna družba obdrži vsa tveganja in koristi zadevnih vrednostnih papirjev med postopkom,

—	gotovinsko zavarovanje, prejeto v zameno za posojanje vrednostnih papirjev: zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v poslih posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju,

—	gotovinsko zavarovanje, prejeto v poslih, ki vključujejo začasni prenos zlata ob zavarovanju.

11.1	Jamstva za vloge v povezavi s posli pozavarovanja

Vloge, ki jih cedenti prejmejo od družb pozavarovanja kot zavarovanje.

12.	Lastniški kapital

Glej kategorijo 4.

12.1	Delnice, ki kotirajo na borzi

Glej kategorijo 4.1.

12.2	Delnice, ki ne kotirajo na borzi

Glej kategorijo 4.2.

12.3	Drug lastniški kapital

Glej kategorijo 4.3.

13.	Zavarovalno-tehnične rezervacije

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic.

13.1	Tehnične rezervacije življenjskega zavarovanja

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic življenjskega zavarovanja.

13.1.1

od tega tehnične rezervacije življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov. Bodoče odškodnine imetnikom polic na podlagi pogodbe o življenjskem zavarovanju, vezanem na enote investicijskih skladov, so odvisne od donosnosti paketa sredstev, v katera so investirana sredstva imetnika police.

13.1.2

od tega tehnične rezervacije življenjskega zavarovanja, ki ni vezano na enote investicijskih skladov

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic življenjskega zavarovanja, ki ni vezano na enote investicijskih skladov. Bodoče odškodnine imetnikom polic na podlagi pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki ni vezano na enote investicijskih skladov, niso odvisne od donosnosti opredeljenega paketa sredstev.

13.1.3

od tega pokojninske pravice

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen poplačilu bodočih terjatev pokojninskih shem. Ta kategorija se nanaša samo na poklicne pokojninske načrte. Individualni pokojninski načrti, ki niso povezani z delovnim razmerjem, ne spadajo v to kategorijo.

13.1.3.1

Pokojninske pravice, od tega sheme z določenimi prispevki

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic v shemah z določenimi prispevki.

Pri shemi z določenimi prispevki so izplačani prejemki odvisni od donosnosti sredstev, ki jih pridobi pokojninska shema. Odgovornost sheme z določenimi prispevki je omejena na trenutno tržno vrednost sredstev sklada.

13.1.3.2

Pokojninske pravice, od tega sheme z zagotovljenimi prejemki

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic v shemah z zagotovljenimi prejemki.

Pri shemi z zagotovljenimi prejemki se raven pokojninskih prejemkov, obljubljenih zaposlenim, ki sodelujejo v shemi, določi po vnaprej dogovorjeni formuli. Odgovornost sheme z zagotovljenimi prejemki je omejena na sedanjo vrednost obljubljenih prejemkov.

13.1.3.3

Pokojninske pravice, od tega kombinirane sheme

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin iz shem, v katerih se kombinirajo elementi shem z določenimi prispevki in shem z zagotovljenimi prejemki.

13.2	Tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja

Znesek kapitala zavarovalne družbe, namenjen izplačilu bodočih zavarovalnih odškodnin imetnikom polic neživljenjskega zavarovanja.

13.2.1

Zavarovanje stroškov zdravstvenih storitev

Obveznosti iz zavarovanja stroškov zdravstvenih storitev, kadar se to zavarovanje ne sklene na podobni tehnični podlagi kot življenjsko zavarovanje, razen obveznosti, vključenih v vrsto zavarovanja 13.2.3.

13.2.2

Zavarovanje dohodka

Obveznosti iz zavarovanja dohodka, kadar se to zavarovanje ne sklene na podobni tehnični podlagi kot življenjsko zavarovanje, razen obveznosti, vključenih v vrsto zavarovanja 13.2.3.

13.2.3

Nezgodno zavarovanje za delavce

Obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja, ki se nanašajo na nesreče pri delu, poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kadar se to zavarovanje ne sklene na podobni tehnični podlagi kot življenjsko zavarovanje.

13.2.4

Zavarovanje odgovornosti za uporabo motornih vozil

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo vse odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe kopenskih motornih vozil (vključno s prevozniško odgovornostjo).

13.2.5

Zavarovanje drugih vozil

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo vso škodo ali izgubo kopenskih vozil (vključno s tirnimi vozili).

13.2.6

Zavarovanje plovil, zrakoplovov in prevoza blaga

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo vso škodo ali izgubo morskih, jezerskih, rečnih in kanalskih plovil in zrakoplovov ter škodo ali izgubo blaga pri prevozu ali prtljage ne glede na vrsto prevoza. Zavarovalne obveznosti, ki krijejo odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe zrakoplovov ter morskih, jezerskih, rečnih ali kanalskih ladij, plovil ali čolnov (vključno s prevozniško odgovornostjo).

13.2.7

Požarno in drugo škodno zavarovanje

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo vso škodo ali izgubo premoženja zaradi požara, eksplozije, elementarnih nesreč, vključno z nevihtami, toče ali pozebe, jedrske energije, pogrezanja in drsenja tal ter drugih dogodkov, na primer tatvine, razen tistih, vključenih v vrstah zavarovanja 13.2.5 in 13.2.6.

13.2.8

Zavarovanje splošne odgovornosti

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo vse vrste odgovornosti, razen tistih, vključenih v vrstah zavarovanja 13.2.4 in 13.2.6.

13.2.9

Kreditno in kavcijsko zavarovanje

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo nesolventnost, izvozne kredite, kredite z obročnim odplačevanjem, hipoteke, kmetijske kredite ter neposredno in posredno kavcijo.

13.2.10

Zavarovanje stroškov postopka

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo stroške odvetnika in stroške sodnega postopka.

13.2.11

Zavarovanje pomoči

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju ali v primerih odsotnosti z doma ali običajnega prebivališča.

13.2.12

Zavarovanje različnih finančnih izgub

Zavarovalne obveznosti, ki krijejo poklicne nevarnosti, nezadostne prihodke, slabo vreme, izgubo dobička, tekoče splošne stroške, nepredvidene poslovne stroške, izgubo tržne vrednosti, izpad najemnine ali prihodka, druge neposredne poslovne izgube, druge (neposlovne) finančne izgube in druga tveganja neživljenjskega zavarovanja, ki niso zajeta v vrstah zavarovanja 13.2.1 do 13.2.11.

13.2.13

Pozavarovanje

Obveznosti pozavarovanja.

14.	Izvedeni finančni instrumenti

Glej kategorijo 6.

15.	Preostale obveznosti

To je rezidualna postavka na strani obveznosti bilance stanja, opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene drugje“. NCB lahko zahtevajo poročanje določenih podpostavk, vključenih v to kategorijo. Preostale obveznosti lahko vključujejo:

—	obveznosti, ki niso povezane z glavno dejavnostjo zavarovalne družbe, tj. zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki itd.,

—	rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, tj. pokojnine, dividende itd.,

—	neto pozicije, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja,

—	neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji.

DEL 2

Opisi atributov po posameznih vrednostnih papirjih

Tabela B

Opisi atributov po posameznih vrednostnih papirjih

Polje	Opis
Identifikacijska koda vrednostnega papirja	Koda, ki enolično identificira vrednostni papir, v skladu z navodili NCB (npr. identifikacijska številka NCB, CUSIP, SEDOL).
Število enot ali agregirani nominalni znesek	Število enot vrednostnega papirja ali agregirani nominalni znesek, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah, brez obračunanih obresti.
Cena	Tržna cena na enoto vrednostnega papirja ali odstotek agregiranega nominalnega zneska, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah. NCB lahko tudi zahtevajo, da se pod to postavko poročajo obračunane obresti.
Osnova za kotiranje	Kaže, ali je vrednostni papir kotiran v odstotku ali v enotah.
Skupni znesek	Skupna tržna vrednost vrednostnega papirja. V primeru vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje v enotah, je ta znesek enak številu vrednostnih papirjev, pomnoženim s ceno na enoto. Kadar se z vrednostnimi papirji trguje v zneskih in ne v enotah, je ta znesek enak agregiranemu nominalnemu znesku, pomnoženemu s ceno, izraženo v odstotku nominalnega zneska. NCB morajo načeloma zahtevati, da se obračunane obresti poročajo pod to postavko ali ločeno. Vendar pa lahko NCB na podlagi svoje diskrecijske pravice zahtevajo podatke brez obračunanih obresti.
Finančne transakcije	Vsota nakupov minus prodaje (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj minus odkupi (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcije v eurih.
Kupljeni vrednostni papirji	Vsota nakupov vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcije.
Prodani vrednostni papirji	Vsota prodaj vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcije.
Valuta beleženja vrednostnega papirja	Koda ISO ali njen ekvivalent za valuto, ki se uporabi za prikaz cene in/ali neporavnanega zneska vrednostnega papirja.
Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti	Druge spremembe obsega vrednostnega papirja po nominalni vrednosti v nominalni valuti/enoti ali v eurih.
Druge spremembe obsega po tržni vrednosti	Druge spremembe obsega vrednostnega papirja po tržni vrednosti v eurih.
Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe	Funkcija naložbe glede na njeno razvrstitev v statistiki plačilne bilance (1).
Država izdajatelja	Rezidenčnost izdajatelja. V primeru delnic/enot investicijskih skladov se država izdajatelja nanaša na kraj, v katerem je investicijski sklad rezident, in ne na rezidenčnost upravljavca sklada.

DEL 3

Tabela C

Opisi premij, odškodninskih zahtevkov in provizij

Kategorija	Opis
Obračunane premije	Bruto obračunane premije obsegajo vse zneske, ki zapadejo v plačilo med poslovnim letom na podlagi zavarovalnih pogodb, ne glede na to, ali se ti zneski morda v celoti ali delno nanašajo na poznejše poslovno leto.
Odškodninski zahtevki	Vsota odškodninskih zahtevkov, izplačanih v zvezi s poslovnim letom, in rezervacije za odškodninske zahtevke za to poslovno leto minus rezervacije za odškodninske zahtevke za preteklo finančno leto.
Provizije	Stroški pridobitev, ki jih zavarovalne družbe plačajo drugim subjektom, da prodajajo njihove produkte.

DEL 4

Opisi po sektorjih

ESR 2010 predpisuje standard za razvrstitev sektorjev. Tabela D določa podrobne opise teh sektorjev, ki jih morajo NCB pretvoriti v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Nasprotne stranke, ki so rezidenti na ozemlju držav članic, katerih valuta je euro, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, in navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v priročniku ECB Monetary financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank) (2).

Tabela D

Opisi po sektorjih

Sektor

Opis

MFI

MFI so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Sektor MFI sestavljajo NCB, kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Unije, SDT, druge finančne institucije, katerih dejavnost je, da od subjektov, ki niso MFI, sprejemajo vloge in/ali bližnje substitute za vloge in za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu, dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje, ter institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja.

Država

Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).

3.	Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + investicijski skladi razen SDT + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami. DPFS, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1075/2013 (ECB/2013/40), so vključene v ta podsektor (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94).

Investicijski skladi razen SDT so opredeljeni v členu 1 Uredbe (EU) št. 1073/2013 (ECB/2013/38).

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor prav tako vključuje uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97).

Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavka 2.98 in 2.99).

4.	Zavarovalne družbe

Zavarovalne družbe so opredeljene v členu 1 te uredbe.

5.	Pokojninski skladi

Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110). Skladi socialne varnosti, ki spadajo v sektor država, so izključeni.

6.	Nefinančne družbe

Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.50).

7.	Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo. Sektor gospodinjstva vključuje individualne lastnike in partnerska podjetja brez neodvisnega pravnega statusa, razen tistih, ki se obravnavajo kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128).

Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15), sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavka 2.129 in 2.130).

DEL 5

Opis finančnih transakcij in prevrednotovalnih popravkov za namene te uredbe

„Finančne transakcije“ se merijo po razliki med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu obdobja, iz katerih je odstranjen učinek sprememb zaradi vpliva „prevrednotovalnih popravkov“ (ki jih povzročijo cenovne in tečajne spremembe) ter „prerazvrstitev in drugih popravkov“. ECB zahteva statistične informacije zaradi priprave podatkov o finančnih transakcijah v obliki popravkov, ki zajemajo „prerazvrstitve in druge popravke“ ter „cenovna in tečajna prevrednotenja“.

„Cenovna in tečajna prevrednotenja“ odražajo spremembe v vrednotenju sredstev/obveznosti, ki nastanejo zaradi sprememb cen, po katerih so sredstva/obveznosti zabeležena ali se z njimi trguje, ali zaradi sprememb tečajev, ki vplivajo na v eurih izražene vrednosti sredstev in obveznosti, denominiranih v tuji valuti. Cenovna prevrednotenja upoštevajo spremembe, ki se sčasoma pojavijo v vrednosti stanj ob koncu obdobja zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so ta stanja zabeležena, tj. dobičke/izgube. Gibanja tečajev za euro, ki se pojavijo med datumi poročanja ob koncu obdobja, povzročijo tudi spremembe vrednosti sredstev/obveznosti v tuji valuti, kadar so izražene v eurih. Ker te spremembe predstavljajo dobičke/izgube in ker niso posledica finančnih transakcij, je treba te učinke odstraniti iz podatkov o finančnih transakcijah. „Cenovna in tečajna prevrednotenja“ načeloma upoštevajo tudi spremembe vrednosti, ki izhajajo iz transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realizirane dobičke/izgube; vendar v tej zvezi obstajajo različne nacionalne prakse.

(1) Smernica ECB/2011/23 z dne 9. decembra 2011 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju zunanje statistike (UL L 65, 3.3.2012, str. 1).

(2) Marec 2007, dostopno na spletni strani ECB na naslovu https://www.ecb.europa.eu/.

PRILOGA III

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

Minimalni standardi za prenos:

(a)	poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

(b)	statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določi zadevna NCB;

(c)	poročevalska enota mora zadevni NCB sporočiti podatke ene ali več kontaktnih oseb;

(d)	upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do zadevne NCB;

(e)

za poročanje po posameznih vrednostnih papirjih morajo poročevalske enote, če zadevna NCB tako zahteva, zagotoviti dodatne informacije (npr. ime izdajatelja, datum izdaje), ki so potrebne za identifikacijo vrednostnih papirjev, katerih identifikacijske kode so bodisi napačne bodisi niso javno dostopne.

Minimalni standardi za točnost:

(a)	statistične informacije morajo biti pravilne: izpolniti je treba vse linearne omejitve (npr. delne vsote morajo biti enake skupni vsoti);

(b)	poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(c)	statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti zadevni NCB in jih po potrebi čim prej premostiti;

(d)	poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določi zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)	statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(b)	v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(c)	poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.	Minimalni standardi za popravke: Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih popravkov, morajo spremljati pojasnila.

Top

Choose the experimental features you want to try