1.   Ta uredba določa smernice za pravočasen razvoj in interoperabilnost prednostnih koridorjev in območij vseevropske energetske infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: prednostni koridorji in območja energetske infrastrukture) iz Priloge I, ki prispevajo k zagotavljanju blaženja podnebnih sprememb, zlasti doseganja energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in njenega cilja podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, in zagotavljanju povezav, energetske varnosti, povezovanja trgov in sistemov, konkurence, ki koristi vsem državam članicam, in dostopnih cen energije.

2.   Ta uredba zlasti:

1.   V skladu s postopkom iz oddelka 1 Priloge III se ustanovijo regionalne skupine (v nadaljevanju: skupine). Članstvo vsake skupine temelji na vsakem prednostnem koridorju in območju ter njenem ustreznem geografskem območju iz Priloge I. Pooblastila za odločanje v skupinah se omejijo na države članice in Komisijo (v nadaljevanju: organ odločanja) in temeljijo na soglasju.

2.   Vsaka skupina sprejme svoj poslovnik ob upoštevanju določb iz Priloge III.

3.   Organ odločanja vsake skupine sprejme regionalni seznam projektov, pripravljen v skladu s postopkom iz oddelka 2 Priloge III, prispevkom vsakega projekta k izvajanju prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I ter njihovim izpolnjevanjem meril iz člena 4.

Skupina pri pripravi svojega regionalnega seznama:

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 te uredbe, da pripravi seznam Unije v skladu s členom 172, drugi odstavek, PDEU.

Komisija pri izvajanju svojih pristojnosti zagotovi, da se seznam Unije pripravi vsaki dve leti na podlagi regionalnih seznamov, ki jih sprejmejo organi odločanja skupin, ustanovljeni na podlagi oddelka 1, točka 1, Priloge III po postopku iz odstavka 3 tega člena.

Komisija do 30. novembra 2023 sprejme delegirani akt o določitvi prvega seznama Unije na podlagi te uredbe.

Če delegirani akt, ki ga Komisija sprejme na podlagi tega odstavka, ne more začeti veljati zaradi nasprotovanja, ki sta ga na podlagi člena 20(6) izrazila Evropski parlament ali Svet, Komisija nemudoma skliče skupine, da pripravijo nove regionalne sezname, pri tem pa upoštevajo razloge za nasprotovanje. Komisija čim prej sprejme nov delegirani akt, s katerim določi seznam Unije.

5.   Komisija pri pripravi seznama Unije z združevanjem regionalnih seznamov iz odstavka 3 ustrezno upošteva razprave skupin in:

6.   Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točke 1(a), (b), (c), (d) in (f) Priloge II k tej uredbi, postanejo sestavni del ustreznih regionalnih naložbenih načrtov na podlagi člena 34 Uredbe (EU) 2019/943 in ustreznih desetletnih razvojnih načrtov omrežja na podlagi člena 51 Direktive (EU) 2019/944 ter po potrebi drugih zadevnih nacionalnih infrastrukturnih načrtov. Tem projektom skupnega interesa se v okviru vsakega od teh načrtov nameni kar največja pozornost. Ta odstavek se ne uporablja za konkurirajoče projekte, projekte, ki niso dosegli dovolj zrelosti za izvedbo analize stroškov in koristi za posamezni projekt iz oddelka 2, točka 1(d), Priloge III, ali za projekte vzajemnega interesa.

7.   Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točke 1(a), (b), (c), (d) in (f) Priloge II in ki so konkurirajoči projekti ali projekti, ki niso dosegli dovolj zrelosti za izvedbo analize stroškov in koristi za posamezni projekt iz oddelka 2, točka 1(d), Priloge III, se lahko kot projekti v obravnavi vključijo v ustrezne regionalne naložbene načrte, nacionalne desetletne razvojne načrte omrežja in druge nacionalne infrastrukturne načrte, kot je ustrezno.

1.   Projekt skupnega interesa mora izpolnjevati naslednja splošna merila:

2.   Projekt vzajemnega interesa mora izpolnjevati naslednja splošna merila:

Kar zadeva projekte za shranjevanje ogljikovega dioksida, ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz točke 5(c) Priloge II, mora projekt omogočiti čezmejni transport in shranjevanje ogljikovega dioksida, tretja država, v kateri se projekt nahaja, pa mora imeti ustrezen pravni okvir, ki temelji na dokazano učinkovitih mehanizmih izvrševanja in s katerim zagotovi, da se za projekt uporabljajo standardi in zaščitni ukrepi, ki preprečujejo uhajanje ogljikovega dioksida, ter da sta varnost in učinkovitost trajnega shranjevanja ogljikovega dioksida v zvezi s podnebjem, zdravjem ljudi in ekosistemi vsaj na isti ravni kot tisti, ki jih določa pravo Unije.

3.   Za projekte skupnega interesa, ki spadajo v posebne kategorije energetske infrastrukture, se uporabijo naslednja posebna merila:

4.   Pri projektih, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II, se merila iz odstavka 3 tega člena ocenijo v skladu s kazalniki iz točk 3 do 8 Priloge IV.

5.   Za lažje ocenjevanje vseh projektov, ki bi se lahko opredelili kot projekti skupnega interesa in ki bi bili lahko vključeni v regionalni seznam, vsaka skupina pregledno in objektivno oceni prispevek posameznega projekta k izvajanju istega prednostnega koridorja ali območja energetske infrastrukture. Vsaka skupina določi svojo metodo ocenjevanja na podlagi skupnega prispevka k merilom iz odstavka 3. Namen te ocene je razvrstitev projektov za notranjo uporabo v skupini. Razvrstitve ne smeta vsebovati niti regionalni seznam niti seznam Unije, niti se ne sme razvrstitev uporabljati za kateri drugi kasnejši namen, razen za namene, ki so opisani v oddelku 2, točka 16, Priloge III.

Da se zagotovi dosleden pristop k ocenjevanju med različnimi skupinami, vsaka skupina pri ocenjevanju projektov ustrezno upošteva:

Kar zadeva projekte pametnih omrežij električne energije in pametnih plinskih omrežij, ki spadajo v kategoriji energetske infrastrukture iz točke 1(e) in točke 2 Priloge II, se izvede razvrščanje za projekte, ki zadevajo isti državi članici, in se ustrezno upoštevajo tudi število uporabnikov, ki jih projekt zadeva, letna poraba energije in delež proizvodnje energije iz virov, ki jih ni mogoče regulirati, na območju teh uporabnikov.

1.   Predlagatelji projekta pripravijo načrt za izvajanje projektov s seznama Unije, ki vključuje časovni razpored za naslednje:

2.   Operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov ter drugi operaterji sodelujejo za lažji razvoj projektov s seznama Unije na svojem območju.

3.   Agencija in ustrezne skupine spremljajo napredek, dosežen na področju izvajanja projektov s seznama Unije, in po potrebi izdajajo priporočila za njihovo lažje izvajanje. Skupine lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu z odstavki 4, 5 in 6 ter se sestanejo z zadevnimi stranmi in pozovejo Komisijo, naj preveri te informacije na kraju samem.

4.   Predlagatelji projektov do 31. decembra vsakega leta po letu, ko je projekt uvrščen na seznam Unije, predložijo nacionalnemu pristojnemu organu iz člena 8(1) letno poročilo za vsak projekt, ki spada v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II.

V to poročilo se vključijo podrobni podatki o:

5.   Pristojni organi iz člena 8(1) do 28. februarja vsakega leta po letu, ko mora predlagatelj projekta predložiti poročilo iz odstavka 4 tega člena, predložijo Agenciji in zadevni skupini poročilo iz odstavka 4 tega člena, dopolnjeno z informacijami o napredku in, kadar je to ustrezno, o zamudah pri izvajanju projektov s seznama Unije, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, v zvezi s postopki izdaje dovoljenj in o razlogih za zamude. Prispevek pristojnih organov k poročilu mora biti jasno označen in napisan tako, da se z njim ne spreminja besedilo, ki so ga predložili predlagatelji projekta.

6.   Agencija do 30. aprila v letu, ko bi bilo treba sprejeti nov seznam Unije, skupinam pošlje konsolidirano poročilo o projektih s seznama Unije, ki spadajo v pristojnost nacionalnih regulativnih organov, v katerem oceni napredek in pričakovane spremembe v stroških projekta ter po potrebi poda priporočila za odpravo zamud in nastalih težav. V tem konsolidiranem poročilu se v skladu s členom 11, točka (b), Uredbe (EU) 2019/942 ocenjeni tudi skladnost izvajanja razvojnih načrtov omrežja za celotno Unijo glede na prednostne koridorje in območja energetske infrastrukture iz Priloge I.

V ustrezno utemeljenih primerih lahko Agencija zahteva dodatne informacije, potrebne za izvajanje njenih nalog iz tega odstavka.

7.   Kadar pride pri začetku obratovanja projekta s seznama Unije do zamude glede na načrt za izvajanje, in sicer iz razlogov, ki niso nujni razlogi zunaj nadzora predlagatelja projekta, se uporabijo naslednji ukrepi:

8.   Projekt s seznama Unije se lahko črta s tega seznama v skladu s postopkom iz člena 3(4), če je njegova vključitev na seznam temeljila na nepravilnih informacijah, ki so bile ključne za vključitev, ali če projekt ni v skladu s pravom Unije.

9.   Za projekte, ki niso več na seznamu Unije, prenehajo veljati vse pravice in obveznosti v zvezi s statusom projekta skupnega interesa ali statusom projekta vzajemnega interesa iz te uredbe.

Če projekt ni več na seznamu Unije, vendar je pristojni organ sprejel vlogo v pregled, projekt ohrani pravice in obveznosti iz poglavja III, razen če je bil odstranjen s seznama Unije iz razlogov, naštetih v odstavku 8 tega člena.

10.   Ta člen ne vpliva na finančno pomoč Unije, ki je bila kateremukoli projektu s seznama Unije dodeljena pred njegovo odstranitvijo s seznama Unije.

1.   Kadar pride do znatnih težav pri izvedbi projekta skupnega interesa, Komisija v dogovoru z zadevnimi državami članicami imenuje evropskega koordinatorja za obdobje največ enega leta, ki se lahko dvakrat obnovi.

2.   Evropski koordinator:

Komisija poročilo evropskega koordinatorja iz točke (e) posreduje Evropskemu parlamentu in zadevnim skupinam.

3.   Izbira evropskega koordinatorja poteka po odprtem, nediskriminatornem in preglednem postopku, pri katerem se upoštevajo kandidatove izkušnje v zvezi s posameznimi nalogami, ki so mu predložene v okviru zadevnih projektov.

4.   V odločitvi o imenovanju evropskega koordinatorja se določi obseg pooblastil, ki podrobno določa trajanje mandata, posebne nalog in ustrezne roke ter metodologijo, ki se upošteva. Prizadevanja za koordinacijo so sorazmerna glede na zahtevnost in ocenjene stroške projektov.

5.   Zadevne države članice v polni meri sodelujejo z evropskim koordinatorjem pri izvajanju nalog iz odstavkov 2 in 4.

1.   S sprejetjem seznama Unije se projekti s seznama Unije, ne glede na njihovo lokacijo, traso ali tehnologijo, pri odločanju v postopku izdaje dovoljenj štejejo za potrebne z vidika energetske politike in podnebja.

Ta odstavek se ne uporablja za konkurirajoče projekte ali projekte, ki niso dosegli dovolj zrelosti za izvedbo analize stroškov in koristi za posamezen projekt iz oddelka 2, točka 1(d), Priloge III.

2.   Za zagotovitev učinkovite upravne obravnave prijavne dokumentacije, povezane s projekti s seznama Unije, predlagatelji projektov in vsi zadevni organi poskrbijo za čim hitrejšo obravnavo te dokumentacije v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

3.   Brez poseganja v obveznosti na podlagi prava Unije, kadar v nacionalnem pravu obstaja status največjega državnega pomena, se projektom s seznama Unije podeli tak status in se temu primerno obravnavajo v postopkih izdaje dovoljenj, in če nacionalno pravo omogoča, pri prostorskem načrtovanju, vključno s postopki okoljske presoje, in sicer tako, kot to določa nacionalno pravo, ki se uporablja za dano vrsto energetske infrastrukture.

4.   Vsi postopki reševanja sporov, pravdni postopki, pritožbe in pravna sredstva v zvezi s projekti s seznama Unije pred nacionalnimi sodišči in senati, vključno z mediacijo ali arbitražo, kadar obstajajo v nacionalnem pravu, se obravnavajo za nujne, če in kakor so ti postopki za nujne zadeve določeni v nacionalnem pravu.

5.   Države članice ob upoštevanju obstoječih navodil Komisije o poenostavitvi postopkov okoljske presoje za projekte s seznama Unije ocenijo, kateri zakonodajni in nezakonodajni ukrepi so potrebni za racionalizacijo postopkov okoljske presoje in zagotovitev njihove dosledne uporabe, o rezultatih ocene pa obvestijo Komisijo.

6.   Države članice do 24. marca 2023 sprejmejo nezakonodajne ukrepe, ki so jih opredelile v skladu z odstavkom 5.

7.   Države članice do 24. junija 2023 sprejmejo zakonodajne ukrepe, ki so jih opredelile v skladu z odstavkom 5. Ti zakonodajni ukrepi ne posegajo v obveznosti, določene v pravu Unije.

8.   Projekti s seznama Unije v zvezi z vplivi na okolje iz člena 6(4) Direktive 92/43/EGS in člena 4(7) Direktive 2000/60/ES štejejo za projekte javnega interesa z vidika energetske politike, lahko pa tudi za projekte prevladujočega javnega interesa, če so izpolnjeni vsi pogoji iz navedenih direktiv.

Kadar je v skladu z Direktivo 92/43/EGS potrebno mnenje Komisije, ta skupaj z nacionalnim pristojnim organom iz člena 9 te uredbe zagotovi, da je odločitev o prevladujočem javnem interesu projekta sprejeta v rokih, določenih v členu 10(1) in (2) te uredbe.

Ta odstavek se ne uporablja za konkurirajoče projekte ali projekte, ki niso dosegli dovolj zrelosti za izvedbo analize stroškov in koristi za posamezen projekt iz oddelka 2, točka 1(d), Priloge III.

1.   Vsaka država članica do 23. junija 2022 po potrebi posodobi imenovanje enega nacionalnega pristojnega organa, ki je odgovoren za spodbujanje in usklajevanje postopka izdaje dovoljenj za projekte s seznama Unije.

2.   Pristojnosti nacionalnega pristojnega organa iz odstavka 1 oziroma naloge v zvezi s tem se lahko prenesejo ali predajo v izvajanje drugemu organu za posamezen projekt s seznama Unije ali za posamezno kategorijo projektov s seznama Unije pod pogojem, da:

Nacionalni pristojni organ lahko obdrži pristojnost za določanje rokov, brez poseganja v roke, določene v členu 10(1) in (2).

3.   Brez poseganja v ustrezne zahteve iz prava Unije in mednarodnega prava ter nacionalnega prava, če ni v nasprotju z njima, nacionalni pristojni organ poskrbi za čim lažjo izdajo celovite odločitve. Celovita odločitev se izda v rokih, določenih v členu 10(1) in (2), pri čemer se uporabi ena od naslednjih shem:

Države članice izvajajo sheme na način, ki v skladu z nacionalnim pravom prispeva k najučinkovitejši in hitri izdaji celovite odločitve.

Pristojnost zadevnih organov se lahko vključi v pristojnost pristojnega nacionalnega organa, imenovanega v skladu z odstavkom 1, ali pa zadevni organi do določene mere ohranijo svojo neodvisno pristojnost v skladu z ustrezno shemo izdaje dovoljenj, za katero se je odločila država članica v skladu s tem odstavkom, za lažjo izdajo celovite odločitve in ustrezno sodelovanje s pristojnim nacionalnim organom.

Kadar zadevni organ meni, da posamezne odločitve ne bo izdal v določenem roku, o tem nemudoma obvesti nacionalni pristojni organ in navede razloge za zamudo. Nacionalni pristojni organ nato določi nov rok za izdajo posamezne odločitve, vendar v okviru splošnih rokov, določenih v členu 10(1) in (2).

Države članice za olajšanje in usklajevanje svojih postopkov izberejo med tremi shemami iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), in se odločijo za izvajanje najučinkovitejše izmed njih glede na nacionalne posebnosti v postopkih načrtovanja in postopkih izdaje dovoljenj. Kadar država članica izbere sodelovalno shemo, o razlogih za to obvesti Komisijo.

4.   Države članice lahko za projekte s seznama Unije na kopnem in morju uporabijo sheme iz odstavka 3.

5.   Kadar je treba odločitve o projektu s seznama Unije sprejeti v dveh ali več državah članicah, zadevni nacionalni pristojni organi storijo vse, kar je potrebno za uspešno in učinkovito medsebojno sodelovanje in komunikacijo, vključno z upoštevanjem korakov iz člena 10(6). Države članice si prizadevajo za vzpostavitev skupnih postopkov, zlasti v zvezi s presojo vplivov na okolje.

6.   Zadevni nacionalni pristojni organi držav članic, ki sodelujejo pri projektu s seznama Unije, ki sodi v enega od prednostnih koridorjev priobalnih omrežij iz oddelka 2 Priloge I, skupaj izmed sebe določijo enotno kontaktno točko za predlagatelje projektov za vsak projekt, ki je zadolžena za pomoč pri izmenjavi informacij med nacionalnimi pristojnimi organi o postopku izdaje dovoljenj za projekt, da bi ustreznim nacionalnim pristojnim organom olajšali ta postopek in sprejem odločitev. Enotne kontaktne točke lahko delujejo kot repozitorij, v katerem se združujejo obstoječi dokumenti v zvezi s projekti.

1.   Država članica ali nacionalni pristojni organ, po potrebi tudi v sodelovanju z drugimi zadevnimi organi, do 24. oktobra 2023 objavi posodobljeni postopkovni priročnik za postopek izdaje dovoljenj, ki se uporablja za projekte s seznama Unije, tako da zajema vsaj informacije iz točke 1 Priloge VI. Priročnik ni pravno zavezujoč, vsebuje ali navaja pa ustrezne pravne določbe. Kadar je to ustrezno, nacionalni pristojni organi sodelujejo z organi sosednjih držav in si prizadevajo poiskati sinergije, da bi izmenjavali dobre prakse in olajšali postopek izdaje dovoljenj, zlasti za pripravo postopkovnega priročnika.

2.   Brez poseganja v okoljsko pravo, v zahteve iz Konvencije iz Espooja in Aarhuške konvencije ter v zadevno pravo Unije pa vse strani, vključene v postopek izdaje dovoljenj, upoštevajo načela sodelovanja javnosti iz točke 3 Priloge VI.

3.   Predlagatelj projekta v okvirnem obdobju treh mesecev po začetku postopka izdaje dovoljenj na podlagi člena 10(3) in po postopku, opisanem v priročniku iz odstavka 1 tega člena, ter v skladu s smernicami iz Priloge VI pripravi koncept za sodelovanje javnosti in ga predloži nacionalnemu pristojnemu organu. Nacionalni pristojni organ najpozneje v treh mesecih od prejema koncepta zahteva spremembe ali odobri koncept sodelovanja javnosti, pri tem pa upošteva vse oblike javnega sodelovanja in posvetovanja, ki je potekalo pred postopkom izdaje dovoljenj, kolikor so bile pri tem izpolnjene zahteve tega člena.

Kadar namerava predlagatelj projekta znatno spremeniti odobreni koncept sodelovanja javnosti, o tem obvesti nacionalni pristojni organ. V tem primeru lahko nacionalni pristojni organ zahteva spremembe.

4.   Kadar tega po enakih ali višjih standardih ne nalaga že nacionalno pravo, predlagatelj projekta ali, kadar tako določa nacionalno pravo, nacionalni pristojni organ pred predložitvijo zaključene in popolne vloge nacionalnemu pristojnemu organu izvede vsaj eno javno posvetovanje na podlagi člena 10(7). To javno posvetovanje ne posega v javno posvetovanje, ki ga je treba izvesti po predložitvi vloge za pridobitev soglasja za izvedbo na podlagi člena 6(2) Direktive 2011/92/EU. V okviru javnega posvetovanja se deležnike iz točke 3(a) Priloge VI obvesti o projektu v zgodnji fazi, kar pomaga pri določanju najprimernejše lokacije, trase ali tehnologije, po potrebi tudi glede vidikov ustreznega prilagajanja projekta podnebnim spremembam, glede vseh učinkov na podlagi prava Unije in nacionalnega prava ter glede vprašanj, ki jih je treba obravnavati v vlogi. Javno posvetovanje izpolnjuje minimalne zahteve iz točke 5 Priloge VI. Brez poseganja v postopkovna pravila držav članic in pravila v zvezi s preglednostjo predlagatelj projekta na svojem spletnem mestu iz odstavka 7 tega člena objavi poročilo, v katerem pojasni, kako so bila upoštevana mnenja, izražena v javnih posvetovanjih, in sicer tako, da prikaže izvedene spremembe kraja, trase in zasnove projekta, ali pa navede razloge, zakaj mnenja niso bila upoštevana.

Predlagatelj projekta pripravi poročilo, v katerem povzame dejavnosti v zvezi s sodelovanjem javnosti pred oddajo vloge, tudi dejavnosti pred postopkom izdaje dovoljenj.

Predlagatelj projekta poročili iz prvega in drugega pododstavka predloži nacionalnemu pristojnemu organu skupaj z vlogo. Rezultati obeh poročil se ustrezno upoštevajo v celoviti odločitvi.

5.   V primeru čezmejnih projektov, ki vključujejo dve ali več držav članic, se javna posvetovanja na podlagi odstavka 4 v vsaki zadevni državi članici organizirajo najpozneje dva meseca od datuma začetka prvega javnega posvetovanja.

6.   Pri projektih, ki bodo verjetno imeli pomemben čezmejni učinek v eni ali več sosednjih državah članicah, za katere se uporabljata člen 7 Direktive 2011/92/EU in Konvencija iz Espooja, se informacije o tem dajo na voljo tudi nacionalnim pristojnim organom zadevnih sosednjih držav članic. Nacionalni pristojni organi zadevnih sosednjih držav članic lahko v postopku z uradnim obvestilom, kadar je ustrezno, izrazijo željo, da bi sami ali kateri drug zadevni organ sodelovali v ustreznih postopkih javnega posvetovanja.

7.   Predlagatelj projekta vzpostavi in redno posodablja namensko spletno mesto projekta z ustreznimi informacijami o projektu skupnega interesa, na katerem je povezava do spletnega mesta Komisije in platforme za preglednost iz člena 23 in ki izpolnjuje zahteve iz točke 6 Priloge VI. Poslovno občutljive informacije so zaupne.

Predlagatelji projekta ustrezne informacije objavijo tudi v drugih sredstvih obveščanja, ki so javno dostopna.

1.   Postopek izdaje dovoljenj je sestavljen iz dveh postopkov:

Države članice lahko v zvezi s prvim pododstavkom, točka (b), po potrebi določijo predpisani postopek izdaje dovoljenja, ki je krajši od 18 mesecev.

2.   Nacionalni pristojni organ zagotovi, da postopka iz odstavka 1 skupaj trajata največ 42 mesecev.

Kadar pa nacionalni pristojni organ presodi, da eden ali oba postopka ne bosta končana v rokih iz odstavka 1, lahko pred potekom rokov in za vsak primer posebej odloči, da enega ali oba roka podaljša. Nacionalni pristojni organ lahko skupno trajanje obeh postopkov podaljša za največ devet mesecev, razen v izjemnih okoliščinah.

Kadar nacionalni pristojni organ roka podaljša, o tem v najkrajšem možnem času obvesti zadevno skupino in ji predstavi sprejete ali nameravane ukrepe za čim hitrejše dokončanje postopka izdaje dovoljenja. Skupina ga lahko zaprosi, naj redno poroča o napredku pri tem in naj navede razloge za morebitne zamude.

3.   Za potrebe določitve začetka postopka izdaje dovoljenja predlagatelji projekta pisno uradno obvestijo nacionalne pristojne organe vsake zadevne države članice o projektu in jim obenem posredujejo podrobno predstavitev zasnove projekta.

Nacionalni pristojni organ, tudi v imenu drugih zadevnih organov, to uradno obvestilo v treh mesecih po njegovem prejemu pisno sprejme ali zavrne, če meni, da projekt še ni zrel za začetek postopka izdaje dovoljenja. V primeru zavrnitve nacionalni pristojni organ navede razloge za svojo odločitev, tudi v imenu drugih zadevnih organov. Za datum začetka postopka izdaje dovoljenja šteje datum, ko nacionalni pristojni organ podpiše potrdilo o prejemu uradnega obvestila. Kadar projekt zadeva dve ali več držav članic, za datum začetka postopka izdaje dovoljenja šteje datum, ko zadevni nacionalni pristojni organ prejme zadnje uradno obvestilo.

Nacionalni pristojni organi zagotovijo, da se postopek izdaje dovoljenj za vsako kategorijo projektov skupnega interesa v skladu s tem poglavjem pospeši. V ta namen nacionalni pristojni organi prilagodijo svoje zahteve za začetek postopka izdaje dovoljenj in sprejem oddane vloge tako, da bodo primerne za projekte, pri katerih bo zaradi njihove narave, obsega ali zato, ker se po nacionalnem pravu ne zahteva okoljska presoja, za dosego statusa „pripravljeno za gradnjo“ morda potrebnih manj dovoljenj in odobritev. Države članice se lahko odločijo, da za projekte iz tega pododstavka ni potreben postopek pred oddajo vloge iz odstavkov 1 in 6 tega člena.

4.   Nacionalni pristojni organi v postopku izdaje dovoljenja upoštevajo vse veljavne študije, ki so bile izvedene, in dovoljenja ali odobritve, ki so bile izdane za določen projekt s seznama Unije, preden se je za projekt začel postopek izdaje dovoljenj v skladu s tem členom, in ne zahtevajo podvojitve študij ter dovoljenj ali odobritev.

5.   V državah članicah, kjer določitve trase ali lokacije samo za načrtovani projekt, vključno z načrtovanjem posebnih koridorjev za omrežno infrastrukturo, ni mogoče vključiti v postopek, ki se konča z izdajo celovite odločitve, se odločitev o tem sprejme v ločenem šestmesečnem obdobju, ki se začne z datumom, ko predlagatelj projekta vloži zaključeno in popolno dokumentacijo vloge.

V okoliščinah iz prvega pododstavka tega odstavka se podaljšanje iz odstavka 2, drugi pododstavek, skrajša na šest mesecev, razen v izjemnih okoliščinah, tudi za postopek iz tega odstavka.

6.   Postopek pred oddajo vloge zajema naslednje korake:

Predlagatelji projekta v postopku pred oddajo vloge pripravijo vsa potrebna okoljska poročila, vključno z dokumentacijo o prilagajanju podnebnim spremembam.

Pristojni organ najpozneje tri mesece po prejemu manjkajočih informacij iz prvega pododstavka, točka (c), sprejme vlogo v pregled v pisni obliki ali na digitalnih platformah in s tem začne predpisani postopek izdaje dovoljenja iz odstavka 1, točka (b). Dodatne informacije lahko zahteva samo, kadar to narekujejo nove okoliščine.

7.   Predlagatelj projekta poskrbi, da je vloga popolna in ustrezna, ter med postopkom izdaje dovoljenja čim prej zaprosi za mnenje nacionalnega pristojnega organa o tem. Predlagatelj projekta v celoti sodeluje s nacionalnim pristojnim organom, da se ta lahko drži rokov iz te uredbe.

8.   Države članice si prizadevajo, da morebitne spremembe v nacionalnem pravu ne podaljšujejo postopka izdaje dovoljenj, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti teh sprememb. Da se za projekte s seznama Unije ohrani pospešeni postopek izdaje dovoljenj, nacionalni pristojni organi ustrezno prilagodijo časovni razpored, določen v skladu z odstavkom 6, točka (b), tega člena in tako, kolikor je mogoče, zagotovijo, da se ne presežejo roki v postopku izdaje dovoljenj iz tega člena.

9.   Roki, določeni v tem členu, ne posegajo v obveznosti iz prava Unije in mednarodnega prava niti v upravne pritožbene postopke in pravna sredstva pred sodišči.

Roki, ki so v tem členu določeni za postopke v postopku izdaje dovoljenj, ne posegajo v morebitne krajše roke, ki jih določijo države članice.

1.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin pripravita vsak svoj osnutek usklajene sektorske metodologije, ki vključuje tudi model energetskega omrežja in trga iz odstavka 10 tega člena, za harmonizirano analizo stroškov in koristi celotnega energetskega sistema na ravni Unije za projekte s seznama Unije, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točke 1(a), (b), (d) in (f) ter točke 3 Priloge II.

Metodologiji iz prvega pododstavka tega odstavka se pripravita v skladu z načeli iz Priloge V, na podlagi skupnih predvidevanj, ki omogočajo primerjavo projektov, in sta skladni z energetskimi in podnebnimi cilji Unije za leto 2030 in njenimi cilji podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter pravili in kazalniki iz Priloge IV.

Metodologiji iz prvega pododstavka tega odstavka se uporabljata pri pripravi poznejših desetletnih razvojnih načrtov omrežja za celotno Unijo, ki jih oblikujeta ENTSO za električno energijo na podlagi člena 30 Uredbe (EU) 2019/943 ali ENTSO za plin na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 715/2009.

ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin do 24. aprila 2023 objavita ter državam članicam, Komisiji in Agenciji predložita vsak svoj osnutek usklajene sektorske metodologije, in sicer po tem, ko med postopkom posvetovanja iz odstavka 2 zbereta prispevke ustreznih deležnikov.

2.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin pred predložitvijo osnutka metodologij državam članicam, Komisiji in Agenciji v skladu z odstavkom 1 objavita vsak svoj predhodni osnutek metodologije in izvedeta obsežen postopek posvetovanja ter skušata pridobiti priporočila držav članic in vsaj organizacij, ki zastopajo vse zadevne deležnike, vključno z organizacijo operaterjev distribucijskih sistemov v Uniji, ustanovljeno na podlagi člena 52 Uredbe (EU) 2019/943, združenji, vključenimi na trg električne energije, plina in vodika, deležniki na področju ogrevanja in hlajenja, zajemanja in shranjevanja ogljika ter zajemanja in uporabe ogljika, neodvisnimi združevalci, operaterji prilagajanja odjema, organizacijami, ki delujejo na področju rešitev energijske učinkovitosti, združenji odjemalcev, predstavniki civilne družbe in, kadar je ustrezno, tudi priporočila nacionalnih regulativnih organov in drugih nacionalnih organov.

V treh mesecih po objavi predhodnega osnutka metodologij iz prvega pododstavka tega odstavka lahko vsak deležnik iz navedenega pododstavka predloži priporočilo.

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, ustanovljen v skladu s členom 10a Uredbe (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (31), lahko na lastno pobudo predloži mnenje o obeh osnutkih metodologij.

Kadar je ustrezno, države članice in deležniki iz prvega pododstavka tega odstavka predložijo svoja priporočila Agenciji ter ENTSO za električno energijo oziroma ENTSO za plin in jih dajo na voljo javnosti, Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe pa Agenciji in ENTSO za električno energijo oziroma ENTSO za plin predloži svoje mnenje in ga da na voljo javnosti.

Postopek posvetovanja je odprt, pravočasen in pregleden. ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin pripravita in javno objavita poročilo o postopku posvetovanja.

ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin navedeta razloge, kadar ne upoštevata ali le delno upoštevata priporočila držav članic ali deležnikov ali priporočil nacionalnih organov ali mnenja Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe.

3.   Agencija v treh mesecih po prejemu osnutkov metodologij, prispevkov, prejetih v postopku posvetovanja, in poročila o postopku posvetovanja, poda mnenje ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin. Agencija svoje mnenje uradno sporoči ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin, državam članicam in Komisiji ter ga objavi tudi na svoji spletni strani.

4.   Države članice lahko v treh mesecih od prejema osnutkov metodologij podajo svoje mnenje ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin ter Komisiji. Da bi olajšala posvetovanje, lahko Komisija organizira posebne sestanke skupin za razpravo o osnutkih metodologij.

5.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin v treh mesecih po prejemu mnenja Agencije in držav članic iz odstavkov 3 in 4 ustrezno spremenita vsak svojo metodologijo, da v celoti upoštevata mnenja Agencije in držav članic, ter ju skupaj z mnenjem Agencije predložita Komisiji v odobritev. Komisija svojo odločitev izda v treh mesecih od prejema metodologij ENTSO za električno energijo oziroma ENTSO za plin.

6.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin v dveh tednih po odobritvi Komisije v skladu z odstavkom 5 objavita vsak svojo metodologijo na svojem spletnem mestu. V skladu z omejitvami, določenimi z nacionalnim pravom in ustreznimi sporazumi o varovanju zaupnih podatkov, v dovolj natančni obliki objavita ustrezne vhodne podatke ter druge ustrezne podatke o omrežjih, pretoku obremenitve in trgu. Komisija in Agencija prejete podatke obravnavata zaupno in poskrbita, da jih zaupno obravnava tudi vsaka stran, ki zanju na podlagi teh podatkov opravi analitsko delo.

7.   Metodologiji se redno posodabljata in izboljšujeta po postopku iz odstavkov 1 do 6. Zlasti se spremenita po predložitvi modela energetskega omrežja in trga iz odstavka 10. Agencija lahko na lastno pobudo in na ustrezno utemeljeno zahtevo nacionalnih regulativnih organov ali deležnikov ter po uradnem posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo vse zadevne deležnike, iz odstavka 2, prvi pododstavek, in Komisijo zahteva takšne posodobitve in izboljšave ter navede razloge in časovni razpored. Agencija objavi zahteve nacionalnih regulativnih organov ali deležnikov in vse zadevne dokumente, ki niso poslovno občutljivi, zaradi katerih zahteva posodobitev ali izboljšanje.

8.   Komisija za projekte v kategoriji energetske infrastrukture iz točke 1(c) in (e) ter točk 2, 4 in 5 Priloge II zagotovi pripravo metodologij na ravni Unije za harmonizirano analizo stroškov in koristi v celotnem energetskem sistemu. Te metodologije morajo biti glede koristi in stroškov združljive z metodologijama ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin. Agencija ob podpori nacionalnih regulativnih organov spodbuja skladnost teh metodologij z metodologijama, ki ju pripravita ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin. Metodologije se pripravijo na pregleden način ter na podlagi obsežnega posvetovanja z državami članicami in vsemi ustreznimi deležniki.

9.   Agencija vsaka tri leta določi in objavi niz kazalnikov in ustreznih referenčnih vrednosti za primerjavo stroškov naložbe na enoto za primerljive projekte kategorij energetske infrastrukture iz Priloge II. Predlagatelji projektov nacionalnim regulativnim organom in Agenciji posredujejo ustrezne zahtevane podatke.

Agencija prve kazalnike za kategorije infrastrukture iz točk 1, 2 in 3 Priloge II objavi do 24. aprila 2023, kolikor so že na voljo podatki za izračun zanesljivih kazalnikov in referenčnih vrednosti. Te referenčne vrednosti lahko ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin uporabita pri analizi stroškov in koristi za naslednje desetletne razvojne načrte omrežja za celotno Unijo.

Agencija prve kazalnike za kategorije energetske infrastrukture iz točk 4 in 5 Priloge II objavi do 24. aprila 2025.

10.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin po obsežnem postopku posvetovanja z deležniki iz odstavka 2, prvi pododstavek, do 24. junija 2025 Komisiji in Agenciji skupaj predložita skladen in postopno integriran model, ki bo zagotavljal skladnost med metodologijami obeh sektorjev na podlagi skupnih predpostavk, vključno z infrastrukturo za prenos električne energije, plina in vodika ter skladiščnimi objekti zanje, utekočinjenim zemeljskim plinom in elektrolizatorji, pri čemer so v modelu zajeti prednostni koridorji in območja energetske infrastrukture iz Priloge I, ki se pripravi v skladu z načeli iz Priloge V.

11.   Model iz odstavka 10 zajema vsaj povezave obeh sektorjev na vseh stopnjah načrtovanja infrastrukture, natančneje scenarije, tehnologije in prostorsko ločljivost, opredelitev infrastrukturnih vrzeli, zlasti glede čezmejnih zmogljivosti, in ocenjevanje projektov.

12.   Potem ko Komisija model iz odstavka 10 odobri po postopku iz odstavkov 1 do 5, se model vključi v metodologiji iz odstavka 1, ki se nato ustrezno prilagodita.

13.   Model in usklajeni metodologiji obeh sektorjev za analizo stroškov in koristi se od sprejetja v skladu z odstavkom 10 posodabljajo vsaj vsakih pet let, po potrebi pa tudi pogosteje, in sicer po postopku iz odstavka 7.

1.   Agencija po opravljenem obsežnem postopku posvetovanja, v katerem sodelujejo Komisija, države članice, ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin, organizacija operaterjev distribucijskih sistemov v EU in vsaj organizacije, ki zastopajo združenja, vključena na trg električne energije, plina in vodika, deležnike na področju ogrevanja in hlajenja, zajemanja in shranjevanja ogljika ter zajemanja in uporabe ogljika, neodvisne združevalce, operaterje prilagajanja odjema, organizacije, ki delujejo na področju rešitev energijske učinkovitosti, združenja odjemalcev in predstavnike civilne družbe, do 24. januarja 2023 objavi okvirne smernice za skupne scenarije, ki jih pripravita ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin. Smernice se po potrebi redno posodabljajo.

V smernicah se določijo merila za pregledno, nediskriminatorno in zanesljivo pripravo scenarijev ob upoštevanju najboljših praks na področju ocenjevanja infrastrukture in načrtovanja razvoja omrežja. S smernicami se tudi zagotovi, da bodo scenariji ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin, iz katerih izhajajo, v celoti v skladu z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“ in energetskimi in podnebnimi cilji Unije za leto 2030 in njenim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter da bodo upoštevani najnovejši razpoložljivi scenariji Komisije, kadar je to ustrezno, pa tudi nacionalni energetski in podnebni načrti.

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe lahko na lastno pobudo pripravi prispevek o tem, na kakšen način lahko scenariji izpolnijo zahteve za doseganje energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in njenega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Agencija ta prispevek ustrezno upošteva v okvirnih smernicah iz prvega pododstavka.

Agencija navede razloge, kadar ne upošteva ali le delno upošteva priporočila držav članic, deležnikov in Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe.

2.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin se pri pripravi skupnih scenarijev za desetletne razvojne načrte omrežja za celotno Unijo ravnata v skladu z okvirnimi smernicami Agencije.

V skupne scenarije je vključena tudi dolgoročna perspektiva do leta 2050 in ustrezni vmesni koraki.

3.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin k sodelovanju v postopku priprave scenarijev, zlasti pri ključnih elementih, kot so predpostavke in kako so upoštevane v podatkih scenarijev, povabita organizacije, ki predstavljajo vse zadevne deležnike, vključno z organizacijo operaterjev distribucijskih sistemov v EU, združenja, vključena na trg električne energije, plina in vodika, deležnike na področju ogrevanja in hlajenja, zajemanja in shranjevanja ogljika ter zajemanja in uporabe ogljika, neodvisne združevalce, operaterje prilagajanja odjema, organizacije, ki delujejo na področju rešitev energijske učinkovitosti, združenja odjemalcev in predstavnike civilne družbe.

4.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin osnutek poročila o skupnih scenarijih objavita in predložita Agenciji, državam članicam in Komisiji, da o njem podajo mnenje.

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe lahko na lastno pobudo predloži mnenje o poročilu o skupnih scenarijih.

5.   Agencija v treh mesecih po prejemu osnutka poročila o skupnih scenarijih, prispevkov, prejetih v postopku posvetovanja, in poročila o tem, kako so bili ti prispevki upoštevani, poda mnenje ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin, državam članicam in Komisiji o tem, kako so scenariji skladni z okvirnimi smernicami iz odstavka 1, prvi pododstavek, vključno z morebitnimi priporočili za spremembe in dopolnitve.

Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe lahko v enakem roku na lastno pobudo predloži mnenje o združljivosti scenarijev z energetskimi in podnebnimi cilji Unije za leto 2030 in njenim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050.

6.   Komisija v treh mesecih od prejema mnenja iz odstavka 5 in ob upoštevanju mnenja Agencije in držav članic odobri poročilo o osnutkih skupnih scenarijev ali pa od ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin zahteva, da ga spremenita.

ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin navedeta razloge, ki pojasnjujejo, kako so bile obravnavane zahteve Komisije za spremembe.

Če Komisija poročila o skupnih scenarijih ne odobri, jima pošlje obrazloženo mnenje o tem.

7.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin v dveh tednih po odobritvi poročila o skupnih scenarijih v skladu z odstavkom 6 poročilo objavita na svojem spletnem mestu. V skladu z nacionalnim pravom in ustreznimi sporazumi o varovanju zaupnih in občutljivih podatkov objavita ustrezne vhodne in izhodne podatke v dovolj jasni in točni obliki, da lahko tretje strani ponovijo rezultate.

1.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin v šestih mesecih po tem, ko Komisija odobri poročilo o skupnih scenarijih na podlagi člena 12(6), nato pa vsaki dve leti objavita poročili o vrzelih v infrastrukturi, pripravljeni v okviru desetletnih razvojnih načrtov omrežja za celotno Unijo.

Pri oceni infrastrukturnih vrzeli opravita analizo na podlagi scenarijev, določenih na podlagi člena 12, upoštevata načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ in prednostno obravnavata vse ustrezne alternative novi infrastrukturi. Pri obravnavanju novih infrastrukturnih rešitev se pri oceni infrastrukturnih vrzeli upoštevajo vsi ustrezni stroški, tudi za okrepitev omrežja.

Pri oceni infrastrukturnih vrzeli se posebna pozornost nameni zlasti tistim infrastrukturnim vrzelim, ki bi lahko vplivale na uresničevanje podnebnih in energetskih ciljev Unije za leto 2030 in njen cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Preden ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin objavita vsak svoje poročilo, opravita obsežen postopek posvetovanja, vključujoč vse ustrezne deležnike, med njimi organizacijo operaterjev distribucijskih sistemov v EU, združenja, vključena na trg električne energije, plina in vodika, deležnike na področju ogrevanja in hlajenja, zajemanja in shranjevanja ogljika ter zajemanja in uporabe ogljika, neodvisne združevalce, operaterje prilagajanja odjema, organizacije, ki delujejo na področju rešitev energijske učinkovitosti, združenja odjemalcev, predstavnike civilne družbe, Agencijo in predstavnike vseh držav članic, ki sodelujejo v prednostnih koridorjih, določenih v Prilogi I.

2.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin vsaka svoj osnutek poročila o infrastrukturnih vrzelih predložita Agenciji in Komisiji ter državam članicam, da o njem podajo mnenje.

3.   Agencija v treh mesecih po prejemu poročila o infrastrukturnih vrzelih, prispevkov, prejetih v postopku posvetovanja, in poročila o tem, kako so bili ti prispevki upoštevani, poda mnenje ENTSO za električno energijo ali ENTSO za plin, Komisiji in državam članicam ter ga da na voljo javnosti.

4.   Komisija v treh mesecih od prejema mnenja Agencije iz odstavka 3 in ob upoštevanju tega mnenja ter prispevkov držav članic pripravi svoje mnenje ter ga posreduje ENTSO za električno energijo ali ENTSO za plin.

5.   ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin prilagodita svoja poročila o infrastrukturnih vrzelih ob upoštevanju mnenja Agencije in v skladu z mnenji Komisije in držav članic ter ju data na voljo javnosti.

1.   Države članice do 24. januarja 2023 ob podpori Komisije v svojih posebnih prednostnih koridorjih priobalnega omrežja iz oddelka 2 Priloge I in ob upoštevanju posebnosti in razvoja v vsaki regiji sklenejo nezavezujoč dogovor o sodelovanju glede ciljev proizvodnje energije iz priobalnih obnovljivih virov za uvedbo v vsakem morskem bazenu do leta 2050 z vmesnima stopnjama v letu 2030 in 2040 v skladu s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti ter potencialom priobalnih obnovljivih virov vsakega morskega bazena.

Ta nezavezujoč dogovor se sklene v pisni obliki za vsak morski bazen, povezan z ozemljem držav članic, in ne posega v njihovo pravico, da razvijajo tudi projekte v zvezi s svojim teritorialnim morjem in izključno ekonomsko cono. Komisija pripravi navodila za delo v skupinah.

2.   ENTSO za električno energijo do 24. januarja 2024 s sodelovanjem zadevnih operaterjev prenosnega omrežja, nacionalnih regulativnih organov, držav članic in Komisije ter v skladu z nezavezujočim dogovorom iz odstavka 1 tega člena ter ob upoštevanju varstva okolja in drugih vrst uporabe morja kot ločeno poročilo, ki je del desetletnega načrta za razvoj omrežja za celotno Unijo, pripravi in objavi strateške načrte na visoki ravni za razvoj integriranih priobalnih omrežij za vsak morski bazen v skladu s prednostnimi koridorji priobalnega omrežja iz Priloge I.

ENTSO za električno energijo pri oblikovanju strateških načrtov na visoki ravni za razvoj integriranih priobalnih omrežij v časovnem razporedu iz odstavka 1 upošteva nezavezujoče dogovore iz odstavka 1 za oblikovanje scenarijev o desetletnem načrtu za razvoj omrežja za celotno Unijo.

Strateški načrti na visoki ravni za razvoj integriranih priobalnih omrežij zagotavljajo napovedi na visoki ravni glede proizvodnega potenciala priobalnih zmogljivosti ter iz tega izhajajoče potrebe v priobalnem omrežju, vključno s potencialnimi potrebami po povezovalnih daljnovodih, hibridnih projektih, radialnih povezavah, okrepitvah in infrastrukturi za vodik.

3.   Strateški načrti na visoki ravni za razvoj integriranega priobalnega omrežja morajo biti skladni z regionalnimi naložbenimi načrti, objavljenimi na podlagi člena 34(1) Uredbe (EU) 2019/943 in vključeni v desetletne razvojne načrte omrežja za celotno Unijo, da bi se zagotovili usklajen razvoj načrtovanja kopenskega in priobalnega omrežja ter potrebne okrepitve.

4.   Države članice do 24. decembra 2024 in nato vsaki dve leti posodobijo svoje nezavezujoče dogovore iz odstavka 1 tega člena, tudi glede na rezultate uporabe pristopa stroškov in koristi ter delitve stroškov za prednostne koridorje priobalnega omrežja, ko so ti rezultati na razpolago.

5.   Po vsaki posodobitvi nezavezujočih dogovorov v skladu z odstavkom 4 za vsak morski bazen ENTSO za električno energijo v naslednjem desetletnem načrtu za razvoj omrežja za celotno Unijo posodobi strateške načrte na visoki ravni za razvoj integriranega omrežja iz odstavka 2.

1.   Komisija s sodelovanjem držav članic in zadevnih operaterjev prenosnega omrežja, Agencije in nacionalnih regulativnih organov do 24. junija 2024 v skladu z nezavezujočimi dogovori iz člena 14(1) pripravi navodila za posebno analizo stroškov in koristi ter delitev stroškov za uvedbo načrta razvoja integriranega priobalnega omrežja za vsak morski bazen iz člena 14(2). Navodila morajo biti skladna s členom 16(1). Komisija jih po potrebi posodobi, pri tem pa upošteva rezultate njihovega izvajanja.

2.   ENTSO za električno energijo do 24. junija 2025 ob sodelovanju ustreznih operaterjev prenosnega omrežja, Agencije, nacionalnih regulativnih organov in Komisije predstavi rezultate uporabe pristopa stroškov in koristi ter delitve stroškov v prednostnih koridorjih priobalnega omrežja.

1.   Dejansko nastale stroške naložbe brez stroškov vzdrževanja, povezane s projektom skupnega interesa, ki spada v kategorije energetske infrastrukture iz točke 1(a), (b), (c), (d) in (f) Priloge II, in projektov skupnega interesa, ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz točke 3 Priloge II, kadar spadajo v pristojnost nacionalnih regulativnih organov v vsaki zadevni državi članici, krijejo ustrezni operaterji prenosnega omrežja ali predlagatelji projektov infrastrukture za prenos v državah članicah, ki jim projekt zagotavlja neto pozitivni učinek, in jih v obsegu, v katerem jih ne krijejo dajatve za prezasedenost ali druge dajatve, plačajo uporabniki omrežja prek tarif za dostop do omrežja v teh državah članicah.

2.   Določbe tega člena se uporabljajo za projekte skupnega interesa, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točke 1(a), (b), (c), (d), (f) in točke 3 Priloge II, kadar vsaj en predlagatelj projekta od ustreznih nacionalnih organov zahteva, da se uporabljajo za stroške projekta.

Za projekte, ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz točke 1(e) in točke 2 Priloge II, se določbe tega člena lahko uporabljajo, kadar vsaj en predlagatelj projekta od ustreznih nacionalnih organov zahteva, da se uporabljajo.

Kadar je predlagateljev projekta več, ustrezni nacionalni regulativni organ od vseh predlagateljev nemudoma zahteva, da zahtevek za naložbo predložijo skupaj, v skladu z odstavkom 4.

3.   Za projekte skupnega interesa, za katere se uporablja odstavek 1, velja, da predlagatelji projekta redno obveščajo ustrezne nacionalne regulativne organe o napredku v okviru projekta ter pri tem opredelijo s projektom povezane stroške in učinek, in sicer vsaj enkrat na leto do začetka obratovanja projekta.

4.   Ko je projekt skupnega interesa dovolj zrel in se ocenjuje, da bo v naslednjih 36 mesecih pripravljen za začetek faze gradnje, predlagatelji projektov po posvetovanju z operaterji prenosnega omrežja iz držav članic, na katere ima znaten neto pozitiven učinek, vložijo zahtevek za naložbo. Ta zahtevek za naložbo vključuje zahtevek za čezmejno razporeditev stroškov vsem ustreznim nacionalnim regulativnim organom, priloži pa se mu vse naslednje:

Kadar projekt predlaga več predlagateljev projekta, zahtevek za naložbo predložijo skupaj.

Ustrezni nacionalni regulativni organi po prejemu nemudoma posredujejo Agenciji v vednost kopijo vsakega zahtevka za naložbo.

Ustrezni nacionalni regulativni organi in Agencija poskrbijo za stalno zaupnost poslovno občutljivih informacij.

5.   Ustrezni nacionalni regulativni organi v šestih mesecih od datuma, ko zadnji od teh organov prejme zahtevek za naložbo, po posvetovanju z zadevnimi predlagatelji projekta sprejmejo skupne usklajene odločitve o razporeditvi dejansko nastalih stroškov naložbe, ki jih pri projektu krije vsak operater sistema, ter o njihovi vključitvi v tarife ali o zavrnitvi zahtevka za naložbo, delno ali v celoti, če skupna analiza ustreznih nacionalnih regulativnih organov pokaže, da projekt ali njegov del ne prinaša znatnih neto koristi v nobeni od držav članic ustreznih nacionalnih regulativnih organov. Ustrezni nacionalni regulativni organi v skladu z razporeditvijo stroškov naložbe, ki jih pri projektu nosi vsak operater sistema, vse ustrezne dejansko nastale stroške vključijo v tarife, kot je opredeljeno v priporočilu iz odstavka 11. Ustrezni nacionalni regulativni organi nato za projekte na ozemlju svoje države članice po potrebi ocenijo, ali bi zaradi vključitve stroškov naložbe v tarife lahko nastale težave glede cenovne dostopnosti.

Pri razporejanju stroškov ustrezni nacionalni regulativni organi upoštevajo dejanske ali ocenjene:

Pri čezmejni razporeditvi stroškov se upoštevajo gospodarski, družbeni in okoljski stroški in koristi projektov v zadevnih državah članicah in potreba po zagotovitvi stabilnega finančnega okvira za razvoj projektov skupnega interesa ob čim manjši potrebi po finančni pomoči.

Pri čezmejni razporeditvi stroškov si ustrezni nacionalni regulativni organi po posvetovanju z zadevnimi operaterji prenosnih sistemov prizadevajo za medsebojni dogovor, med drugim na podlagi informacij iz odstavka 4, prvi pododstavek, točki (a) in (b), tega člena. Pri njihovi oceni se upoštevajo vsi ustrezni scenariji iz člena 12, in drugi scenariji za načrtovanje razvoja omrežja, kar bo omogočilo zanesljivo analizo prispevka projekta skupnega interesa k energetski politiki Unije glede razogljičenja, povezovanja trgov, konkurence, trajnostnosti in zanesljivosti oskrbe. Kadar se uporabljajo dodatni scenariji, so skladni z energetskimi in podnebnimi cilji Unije za leto 2030 in njenim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter zanje velja enaka raven posvetovanja in pregleda kot za postopek iz člena 12.

Kadar projekt skupnega interesa blaži negativne zunanje dejavnike, kot so pretoki v zanki, in se izvaja v državi članici, ki je izvor negativnega dejavnika, se taka blažitev ne šteje za čezmejno korist in zato ni podlaga za porazdelitev tistih stroškov operaterju prenosnega omrežja države članice, na katere ti negativni dejavniki vplivajo.

6.   Ustrezni nacionalni regulativni organi pri določanju ali sprejemanju tarif v skladu s členom 41(1), točka (a), Direktive 2009/73/ES in členom 59(1), točka (a), Direktive (EU) 2019/944 ter na podlagi čezmejne razporeditve stroškov iz odstavka 5 tega člena upoštevajo dejanske stroške operaterja prenosnega omrežja ali drugega predlagatelja projekta zaradi naložb, kolikor so ti stroški primerljivi s stroški učinkovitega in strukturno primerljivega operaterja.

Ustrezni nacionalni regulativni organi Agencijo nemudoma uradno obvestijo o odločitvi o razporeditvi stroškov in vseh ustreznih informacijah v zvezi s to odločitvijo. V odločitvi o razporeditvi stroškov se zlasti podrobno določijo razlogi za razporeditev stroškov med državami članicami, vključno naslednje:

Odločitev o razporeditvi stroškov se objavi.

7.   Kadar ustrezni nacionalni regulativni organi ne dosežejo sporazuma o zahtevku za naložbo v šestih mesecih od datuma, ko je zahtevek prejel zadnji ustrezni nacionalni regulativni organ, o tem nemudoma obvestijo Agencijo.

V tem primeru ali na podlagi skupne zahteve ustreznih nacionalnih regulativnih organov Agencija najpozneje tri mesece po datumu napotitve nanjo sprejme odločitev o zahtevku za naložbo, vključno s čezmejno razporeditvijo stroškov iz odstavka 5.

Preden sprejme odločitev, se Agencija posvetuje z zadevnimi nacionalnimi regulativnimi organi in predlagatelji projektov. Trimesečno obdobje iz drugega pododstavka se lahko podaljša za dodatno obdobje dveh mesecev, kadar Agencija zahteva dodatne informacije. To dodatno obdobje začne teči dan po prejemu vseh informacij.

Agencija pri oceni upošteva vse ustrezne scenarije, pripravljene na podlagi člena 12, in druge scenarije za načrtovanje razvoja omrežja, ki omogočajo zanesljivo analizo prispevka projekta skupnega interesa k ciljem energetske politike Unije glede razogljičenja, povezovanja trgov, konkurence, trajnostnosti in zanesljivosti oskrbe. Kadar se uporabijo dodatni scenariji, morajo biti skladni z energetskimi in podnebnimi cilji Unije za leto 2030 in njenim ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter zanje velja enaka raven posvetovanja in pregleda kot za postopek iz člena 12.

Določitev načina, kako se stroški naložbe v skladu s predpisano čezmejno razporeditvijo stroškov vključijo v tarife, Agencija pri svoji odločitvi o zahtevku za naložbo z vključeno čezmejno razporeditvijo stroškov prepusti ustreznim nacionalnim organom v času izvajanja te odločitve v skladu z nacionalnim pravom.

Odločitev o zahtevku za naložbo vključno s čezmejno razporeditvijo stroškov se objavi. Uporabijo se člen 25(3) ter člena 28 in 29 Uredbe (EU) 2019/942.

8.   Agencija Komisijo nemudoma uradno seznani z izvodom vseh odločitev o razporeditvi stroškov skupaj z zadevnimi informacijami o vsaki odločitvi. Te informacije se lahko predložijo v obliki povzetka. Komisija poskrbi za zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

9.   Odločitve o razporeditvi stroškov ne vplivajo na pravico operaterjev prenosnega omrežja do uporabe in pravico nacionalnih regulativnih organov do odobritve cen za dostop do omrežij v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2009, členom 18(1) in členom 18(3) do (6) Uredbe (EU) 2019/943, členom 32 Direktive 2009/73/ES in členom 6 Direktive (EU) 2019/944.

10.   Ta člen se ne uporablja za projekte skupnega interesa, ki so izvzeti:

11.   Agencija do 24. junija 2023 sprejme priporočilo, v katerem opredeli dobre prakse pri obravnavanju zahtevkov za naložbe v projekte skupnega interesa. Priporočilo po potrebi redno posodablja, zlasti za zagotovitev skladnosti z načeli za čezmejno delitev stroškov priobalnih omrežij za energijo iz obnovljivih virov iz člena 15(1). Agencija pri sprejemanju ali spreminjanju priporočila opravi obsežen postopek posvetovanja, v katerega vključi vse ustrezne deležnike.

12.   Ta člen se smiselno uporablja tudi za projekte vzajemnega interesa.

1.   Kadar so tveganja predlagatelja projekta za razvoj, izgradnjo, delovanje ali vzdrževanje projekta skupnega interesa, ki spada v pristojnost nacionalnih regulativnih organov, večja kot tveganja, ki se običajno pojavijo v zvezi s primerljivim infrastrukturnim projektom, lahko države članice in nacionalni regulativni organi temu projektu dodelijo ustrezne spodbude v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2009, členom 18(1) ter členom 18(3) do (6) Uredbe (EU) 2019/943, členom 41(8) Direktive 2009/73/ES in členom 58, točka (f), Direktive (EU) 2019/944.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je projekt skupnega interesa izvzet:

2.   Če se nacionalni regulativni organi odločijo za dodelitev spodbud iz odstavka 1 tega člena, upoštevajo rezultate analize stroškov in koristi, ki je usklajena z metodologijo, pripravljeno na podlagi člena 11, ter zlasti pozitivne zunanje učinke, ki jih projekt ustvarja na regionalni ravni ali za celotno Unijo. Nacionalni regulativni organi dodatno preučijo posebna tveganja predlagateljev projekta, sprejete ukrepe za zmanjševanje tveganja in razloge za profil tveganja ob upoštevanju neto pozitivnega učinka, ki ga zagotavlja projekt v primerjavi z drugo možnostjo z manjšim tveganjem. Upravičena tveganja vključujejo predvsem tveganja, povezana z novimi tehnologijami prenosa na kopnem in morju, tveganja, povezana z nezadostnim kritjem stroškov, in tveganja pri načrtovanju.

3.   Pri odločitvi za dodelitev spodbud se upoštevajo posebne značilnosti nastalega tveganja, med dodeljenimi spodbudami pa so med drugim lahko eden ali več naslednjih ukrepov:

4.   Vsak nacionalni regulativni organ Agenciji do 24. januarja 2023 predloži svojo metodologijo in merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje naložb v projekte energetske infrastrukture ter večjih tveganj teh projektov, posodobljena ob upoštevanju najnovejših zakonodajnih sprememb, sprememb politike ter tehnoloških in tržnih sprememb. V takšni metodologiji in merilih se izrecno navedejo rešitve za tveganja, do katerih prihaja pri priobalnih omrežjih za energijo iz obnovljivih virov iz točke 1(f) Priloge II in projektih, ki imajo sicer nizke stroške kapitala, toda visoke stroške poslovanja.

5.   Agencija do 24. junija 2023 ob ustreznem upoštevanju informacij, prejetih na podlagi odstavka 4 tega člena, omogoči izmenjavo dobrih praks in poda priporočila v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) 2019/942 glede obeh naslednjih vidikov:

6.   Vsak nacionalni regulativni organ do 24. septembra 2023 objavi svojo metodologijo in merila, ki se uporabljajo za vrednotenje naložb v projekte energetske infrastrukture, ter večjih tveganj teh projektov.

7.   Kadar ukrepi iz odstavkov 5 in 6 ne zadostujejo za zagotovitev pravočasnega izvajanja projektov skupnega interesa, lahko Komisija izda smernice glede spodbud iz tega člena.

1.   Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz člena 24 in Priloge II, so upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in finančnih instrumentov.

2.   Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz člena 24 ter točke 1(a), (b), (c), (d) in (f) in točke 3 Priloge II so upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela, kadar izpolnjujejo vsa naslednja merila:

3.   Projekti skupnega interesa, ki se izvajajo v skladu s postopkom iz člena 5(7), točka (d), so upravičeni tudi do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela, kadar izpolnjujejo merila iz odstavka 2 tega člena.

4.   Projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz točke 1(e) ter točk 2 in 5 Priloge II, so upravičeni tudi do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev za dela, kadar lahko zadevni predlagatelji projektov pri oceni, ki jo izvede ustrezni nacionalni organ ali, kadar je to ustrezno, nacionalni regulativni organ, jasno dokažejo pomembne pozitivne zunanje učinke projektov, kot so zanesljivost oskrbe, prožnost sistema, solidarnost ali inovacije, ter podajo jasna dokazila o tem, da projekt tržno ni vzdržen, glede na analizo stroškov in koristi, poslovni načrt in druge ocene, ki so jih opravili zlasti morebitni vlagatelji, posojilodajalci ali, kadar je ustrezno, nacionalni regulativni organ.

5.   Ta člen se smiselno uporablja za projekte vzajemnega interesa.

Projekti vzajemnega interesa so upravičeni do finančne pomoči Unije pod pogoji iz člena 5(2) Uredbe (EU) 2021/1153. Kar zadeva nepovratna sredstva za dela, so projekti vzajemnega interesa upravičeni do finančne pomoči Unije, pod pogojem, da izpolnjujejo merila iz odstavka 2 tega člena ter kadar prispevajo k splošnim energetskim in podnebnim ciljem politike Unije.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(4) se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 23. junija 2022. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 3(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Za Ciper in Malto, ki nista povezana z vseevropskim plinskim omrežjem, se brez poseganja v člen 32(2) uporablja odstopanje od člena 3, člena 4(1), točki (a) in (b), člena 4(5), člena 16(4), točka (a), ter prilog I, II in III. Za vsako od teh držav članic ena povezava ohrani status projekta skupnega interesa na podlagi te uredbe, z vsemi ustreznimi pravicami in obveznostmi, kadar:

Ti projekti bodo omogočili dostop do novih energetskih trgov, tudi do trga vodika, v prihodnosti.

2.   Predlagatelji projektov predložijo zadostne dokaze o tem, kako bodo povezave iz odstavka 1 omogočile dostop do novih energetskih trgov, tudi do trga vodika, v skladu z energetskimi in podnebnimi cilji politike Unije. V takšne dokaze vključijo oceno ponudbe in povpraševanja vodika iz obnovljivih ali nizkoogljičnih virov ter izračun zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki jih bo projekt omogočil.

Komisija redno preverja to oceno in izračun ter pravočasnost izvajanja projekta.

3.   Povezave iz odstavka 1 tega člena se zasnujejo tako, da poleg izpolnjevanja posebnih meril za finančno pomoč Unije iz člena 19 omogočajo dostop do energetskih trgov, tudi do trga vodika, v prihodnosti, da ne vodijo k podaljšanju življenjske dobe sredstev za zemeljski plin in da zagotavljajo čezmejno interoperabilnost s sosednjimi omrežji. Morebitna upravičenost do finančne podpore Unije na podlagi člena 18 se izteče 31. decembra 2027.

4.   V vsaki prošnji za finančno pomoč Unije za dela se z načrtom z natančnim časovnim razporedom jasno dokaže cilj, da se do leta 2036 sredstva pretvorijo v sredstva, namenjena vodiku, če bodo tržne razmere to dopuščale.

5.   Odstopanje iz odstavka 1 se uporablja, dokler Ciper oziroma Malta nista neposredno povezana z vseevropskim plinskim omrežjem ali do 31. decembra 2029, kar koli nastopi prej.

1.   Sredstva, namenjena vodiku, predelana iz sredstev za zemeljski plin, ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz točke 3 Priloge II, se lahko v prehodnem obdobju, ki se zaključi 31. decembra 2029, uporabljajo za transport ali shranjevanje vnaprej določene mešanice vodika z zemeljskim plinom ali biometanom.

2.   Predlagatelji projektov v prehodnem obdobju iz odstavka 1 tesno sodelujejo pri zasnovi in izvajanju projektov, da bi zagotovili interoperabilnost s sosednjimi omrežji.

3.   Predlagatelj projekta predloži zadostne dokaze, vključno s poslovnimi pogodbami, o tem, kako sredstva iz odstavka 1 tega člena do izteka prehodnega obdobja ne bodo več sredstva za zemeljski plin in bodo postala sredstva, namenjena vodiku, kot je določeno v točki 3 Priloge II, in kako se bo v prehodnem obdobju povečala uporaba vodika. V te dokaze se vključi ocena ponudbe in povpraševanja za vodik iz obnovljivih ali nizkoogljičnih virov ter izračun zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki jih bo projekt omogočil. Agencija pri spremljanju napredka, doseženega pri izvajanju projektov skupnega interesa, preveri, ali je bil v projektu pravočasno izveden prehod na sredstvo, namenjeno vodiku, kot je določeno v točki 3 Priloge II.

4.   Upravičenost projektov iz odstavka 1 tega člena do finančne podpore Unije iz člena 18 se izteče 31. decembra 2027.

1.   Uredba (EU) št. 347/2013 se razveljavi 23. junija 2022. Iz te uredbe ne izhajajo nobene pravice za projekte iz prilog k Uredbi (EU) št. 347/2013.

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena Priloga VII k Uredbi (EU) št. 347/2013, kot je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/564 (34), ki vsebuje peti seznam projektov skupnega interesa Unije, ter členi 2 do 10, členi 12, 13 in 14 ter priloge I do IV in Priloga VI k Uredbi (EU) št. 347/2013, ostanejo v veljavi in učinkujejo v zvezi s projekti skupnega interesa, vključenimi na peti seznam Unije, do začetka veljavnosti prvega seznama projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa Unije, pripravljenega na podlagi te uredbe.

3.   Ne glede na odstavek 2 tega člena imajo projekti, ki so bili kot projekti skupnega interesa vključeni na peti seznam Unije, pripravljen na podlagi Uredbe (EU) št. 347/2013, in za katere je pristojni organ sprejel vlogo v pregled, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz poglavja III te uredbe, za obdobje štirih let od začetka veljavnosti te uredbe.