18.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/29

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 20. decembra 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih folij v zvitkih s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Unijo.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 9. novembra 2011 vložilo Evropsko združenje za kovine (Eurométaux) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih aluminijastih folij v zvitkih Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike iz LRK, proizvajalce v primerljivi državi, uvoznike, distributerje, druge strani, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike LRK uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(4)

Pritožnik, drugi proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki iz LRK, uvozniki in distributerji so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev Unije, uvoznikov in proizvajalcev izvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je pozvala uvoznike in proizvajalce izvoznike, da se javijo in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom (opredeljenim v oddelku 3) v obdobju od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011.

(7)

Komisija je proizvajalcem Unije v obvestilu o začetku sporočila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije na podlagi informacij, ki jih je prejela od sodelujočih proizvajalcev Unije pred začetkom preiskave. Navedeni vzorec so sestavljale štiri največje znane družbe ali skupine družb v Uniji.

(8)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (24), sta zgolj dva nepovezana uvoznika predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Zato je bilo odločeno, da vzorčenje zaradi omejenega števila sodelujočih uvoznikov ni več potrebno. Tretja družba uvoznica je predložila vlogo brez izpolnjenega vprašalnika.

(9)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (26), je 14 proizvajalcev izvoznikov iz LRK predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija od teh strani prejela, je bil izbran vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom izvoza v Unijo.

(10)

Da bi proizvajalcem izvoznikom omogočili predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če bi tako želeli, je Komisija poslala obrazce za zahtevek vsem kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organom LRK. Javili sta se dve družbi in zahtevali TGO, ena je bila v izbranem vzorcu, druga pa ne. Prošnje za IO so podale družbe iz vzorca in družba, ki je zahtevala TGO, vendar ni bila v vzorcu.

(11)

Komisija je poslala vprašalnike vsem proizvajalcem izvoznikom, ki so se javili do roka, določenega v obvestilu o začetku, in sicer štirim vzorčenim družbam in vsem drugim družbam, da bi lahko zahtevale individualno preiskavo. Vprašalnike je poslala tudi drugim stranem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in sicer štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, sodelujočim uvoznikom v Uniji, uporabnikom in združenjem potrošnikov.

(12)

Prejela je odgovore treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK, štirih vzorčenih proizvajalcev Unije in dveh nepovezanih uvoznikov. Vprašalnike za uporabnike je vrnilo tudi šest prodajalcev na drobno.

(13)

Komisija ni prejela zahtevkov za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(15)

Informacije o stroških glavne posredne surovine pri proizvodnji aluminijaste folije, tj. primarnega aluminija, so bile pridobljene na borzi Shanghai Futures Exchange („borza SHFE“ ali „Borza“), glavni trgovalni platformi aluminija na Kitajskem. Treba je bilo pridobiti informacije o svetovnih trgih in cenah na borzi London Metal Exchange („LME“), ki je prav tako sprejela informativni obisk. Borza SHFE je predložila pisne informacije, ki jih je zahtevala Komisija. Komisija je predlagala tudi informativni obisk borze SHFE, ki so ga najprej odobrili. Pozneje pa je borza SHFE ocenila, da bi bila za tak obisk potrebna odobritev kitajske vlade. Na drugi strani so kitajske oblasti zanikale, da bi bila takšna odobritev potrebna. Sčasoma je borza SHFE svojo začetno odobritev spremenila in sklenila, da obiska ne odobri.

(16)

Informativni obisk se je izvedel tudi na borzi Shanghai Metals Markets („SMM“), ki je ponudnica in izdajateljica informacij o cenah v Šanghaju.

(17)

Preiskava dampinga in škode je obsegala obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je obsegala obdobje od januarja 2008 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(18)

Zadevni izdelek je aluminijasta folija debeline 0,007 mm ali več, vendar manj kot 0,021 mm, brez podlage, samo valjana in ne dalje obdelana, reliefna ali ne, v lahkih zvitkih z maso največ 10 kg („zadevni izdelek“ ali „aluminijasta folija v zvitkih“ ali „AHF“). Zadevni izdelek je trenutno uvrščen pod oznaki KN ex 7607 11 11 in ex 7607 19 10.

(19)

Zadevni izdelek se na splošno uporablja kot potrošniški izdelek za pakiranje in drugo uporabo v gospodinjstvu/gostinstvu. Opredelitvi izdelka ni ugovarjal nihče.

(20)

Preiskava je pokazala, da imajo aluminijasta folija v zvitkih, ki se proizvaja v LRK in se iz nje izvaža, aluminijasta folija v zvitkih, ki jo proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije v Uniji, ter aluminijasta folija v zvitkih, ki jo proizvaja in prodaja sodelujoči turški proizvajalec v Turčiji (primerljiva država), enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter so v osnovi namenjene podobni uporabi, zato jih lahko v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejemo za enake.

(21)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev Unije je bilo za ugotavljanje škode v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(22)

Komisija je v obvestilu o začetku napovedala, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec so sestavljale štiri največje družbe (skupine družb) izmed več kot trideset proizvajalcev Unije, za katere je bilo pred začetkom preiskave znano, da proizvajajo podobne izdelke. Vzorec je bil izbran na osnovi obsega prodaje proizvajalcev, njihove velikosti in geografskega položaja v Uniji, predlagani vzorec pa je predstavljal 44 % celotne ocenjene proizvodnje Unije v OP. Zainteresirane strani so bile pozvane, da pregledajo dokumentacijo, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in v 15 dneh od datuma objave obvestila o začetku predložijo pripombe o ustreznosti te izbire. Po roku za pripombe je bila ena od zainteresiranih strani mnenja, da bi moral biti v vzorcu proizvajalec iz Združenega kraljestva. V zvezi s tem je treba poudariti, da je družba proizvajalca iz Združenega kraljestva (del skupine Sphere Group) že bila v vzorcu. Končnemu vzorcu ni nasprotovala nobena druga zainteresirana stran, zato je bil vzorec potrjen.

(23)

Glede na potencialno veliko število uvoznikov, vključenih v postopek, je bilo skladno s členom 17 osnovne uredbe vzorčenje predvideno v obvestilu o začetku.

(24)

Le dva nepovezana uvoznika sta predložila zahtevane informacije in bila pripravljena sodelovati. Zato je bilo odločeno, da vzorčenje ni več potrebno.

(25)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za ugotavljanje dampinga v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(26)

Skupno 14 proizvajalcev izvoznikov v LRK je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Te družbe so izvozile okrog 7 800 ton, tj. okrog 60 % kitajskega izvoza na trg EU v OP. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija prejela od teh strani, je izbrala vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov z največjim reprezentativnim obsegom proizvodnje, prodaje in izvoza, ki jih je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Ena od vzorčenih družb je pozneje prekinila sodelovanje, druga pa je Komisijo obvestila, da so bile informacije, ki jih je predložila Komisiji na obrazcu za vzorčenje, napačne. Na osnovi teh novih informacij je bilo sklenjeno, da se to družbo iz vzorca družb izključi. Komisija je v vzorec povabila dve drugi družbi. S sodelujočimi proizvajalci izvozniki, misijo LRK v EU in pritožnikom se je posvetovala o končni sestavi vzorca. Temu izboru ni nasprotovala nobena zainteresirana stran. Zato je še ena izmed novo vzorčenih družb prekinila sodelovanje. Končni vzorec je zato obsegal tri proizvajalce izvoznike v LRK, ki so obsegali okoli 30 % uvoza zadevnega izdelka v Unijo v času OP in so predstavljali 50 % obsega prodaje štirinajstih proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili podatke za vzorčenje.

(27)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(28)

Javili sta se družbi CeDo Shanghai Co. Ltd. („CeDo Shanghai“) in Shanghai Blue Diamond Co. Ltd. („Blue Diamond“) ter zahtevali TGO. Kot je pojasnjeno zgoraj, je bila za vzorec izbrana zgolj družba CeDo Shanghai, druga pa ne. Glede na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v primeru C-249/10 Ρ Brosmann Footwear (HK) in drugi proti Svetu Evropske unije je bilo odločeno, da se proučijo vse vloge za zahtevek TGO, ki so prispele v roku – torej zahtevka dveh zgoraj navedenih družb.

(29)

Zahtevka za TGO sta bila analizirana s pomočjo petih meril, ki jih določa člen 2(7)(c) osnovne uredbe. Merila za TGO so na kratko in zgolj zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(30)

Preiskave o zahtevkih TGO na kraju samem so bile opravljene v prostorih teh družb.

(31)

V skladu z merilom 1 člena 2(7)(c) TGO ni bila odobrena nobeni od dveh družb zaradi dokazov, da je bila cena osnovne surovine aluminija na začetku proizvodne verige izkrivljena. Izkrivljanja so bila ugotovljena tudi pri ceni vmesne surovine, aluminijasti foliji v velikih zvitkih, kot je opisano v nadaljevanju. Družbi prav tako nista izpolnjevali drugih meril, kot je razloženo v nadaljevanju.

(32)

Aluminijasta folija v malih zvitkih se proizvaja po enostavnem postopku previjanja, rezanja in pakiranja aluminijaste folije iz velikih v male zvitke. Glavna surovina za proizvodnjo aluminijaste folije je primarni aluminij. Primarni aluminij predstavlja približno od 60 do 70 % stroškov proizvodnje tega izdelka glede na preiskavo, zato je to glavni vir stroškov proizvodnje. To se odraža pri kotiranju nabavnih in prodajnih cen za aluminijasto folijo na podlagi referenčne cene za primarni aluminij (aluminijasti ingoti) in proizvodne/konverzijske pristojbine. Družbe, ki so zahtevale TGO, so dejansko kupovale aluminijasto folijo v velikih zvitkih na osnovi prodajnih pogodb, ki so določale cene aluminijaste folije v velikih zvitkih skladno s ceno primarnega aluminija, ki jih je objavila borza SMM, izdajateljica informacij o cenah za različne kovine, ki te cene navaja na osnovi promptnih borznih cen na območju Šanghaja. Objava SMM zelo dobro predstavlja cene aluminija na domačem trgu. Te cene se tesno ujemajo s cenami, navedenimi na borzi SHFE, kjer se izvede večina transakcij na Kitajskem.

(33)

Svetovna referenca za ceno primarnega aluminija kot blaga je kotiranje na borzi LME. Cena aluminija na kitajskem notranjem trgu znatno odstopa od cen na borzi LME. Spodnji diagram prikazuje razlike med cenami na borzah LME in SHFE v OP, v razponu med +500 in -90 USD/tono. V času preiskave je bila kotacija na borzi LME v mesečnem povprečju več kot 9 % višja od tiste na borzi SHFE (neto cena), pri tem pa je sredi obdobja razlika dosegla +23 %. Omeniti je treba tudi, da je bilo v zadnjem delu OP, ko so se cene v svetovnem merilu zniževale zaradi zmanjševanja povpraševanja na trgu, mogoče zaznati nasprotno gibanje cen na borzi SHFE (kar je povzročilo, da so se cene dvignile celo za 3 % nad cene na borzi LME), ki še bolj kaže na izkrivljanje cen, ki prevladuje na tem trgu.

(34)

Te bistvene razlike v cenah primarnega aluminija v primerjavi s preostalim svetom, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, naj bi bile posledica kombinacije več dejavnikov, ki jih spodbuja država, in občutnega vmešavanja države v notranji trg z mnogimi instrumenti. Temu vplivu države sta posledično sledila oblikovanje in obstoj dokaj osamljenega notranjega trga za primarni aluminij na Kitajskem, ki je ločen od tržnih sil.

(35)

Prvič, borzo SHFE nadzoruje Kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje („CSRC“). Borza SHFE izvaja svojo dejavnost v skladu z uredbo o upravljanju terminskega trgovanja, ukrepi upravljanja terminskega trgovanja in s svojim statutom. Več teh pravil, ki jih določa država in ki upravljajo Borzo, prispeva k nizki spremenljivosti, odstopanju in gibanju cen na borzi SHFE: dnevno nihanje cen je omejeno s 4 % nad ali pod poravnalno ceno prejšnjega trgovalnega dneva, trgovanje se izvaja manj intenzivno (do 15. dneva v mesecu), terminske pogodbe so omejene na največ 12 mesecev, odprti deleži trgovcev so količinsko omejeni, špekulacije o cenah pa so omejene.

(36)

Dostop do Borze je z zakonom omejen zgolj za kitajske trgovce, ki za trgovanje na Borzi potrebujejo tudi dovoljenje komisije CSRC. Tržni predstavniki članov borze SHFE lahko izvajajo zgolj transakcije, ki jih zahtevajo člani borze SHFE, naročil drugih organizacij pa ne smejo sprejemati ali trgovati za svoj račun. Fizične izročitve se lahko izvedejo zgolj v dovoljenih skladiščih v LRK, za razliko od mednarodnih borz, kjer se izročanje lahko izvaja po vsem svetu. Poleg tega je kitajski trg aluminija povsem osamljen, saj gre za področje zgolj fizičnih menjav (derivatov ne prodajajo). Posledično arbitraža z borzo LME ali drugimi trgi praktično ni mogoča, Borza pa deluje ločeno od svetovnega trga. Tako med temi trgi ne more priti do izenačenja.

(37)

Drugič, država se vmešava v mehanizme za določanje cen na borzi SHFE, saj je prek Urada za državne rezerve in drugih državnih organov v vlogi prodajalca primarnega aluminija in kupca. Kitajska vlada je, na primer, sprejela sveženj spodbud za omejitev učinkov gospodarske krize konec leta 2008, ta paket pa je vključeval shemo, ki je Uradu za državne rezerve predpisovala nakup aluminija iz talilnic, da bi podprla njegove ukrepe z umetnim zvišanjem povpraševanja na domačem trgu, ker je svetovna finančna/gospodarska kriza zmanjšala svetovno povpraševanje. Ti državno prirejeni nakupi so v prvi polovici leta 2009 znatno izkrivili cene. Pri tem je zanimivo, da so se cene ob koncu obdobja preiskave na kitajskem notranjem trgu obrnile v obratno smer v primerjavi s tistimi na svetovnih trgih.

(38)

Kitajska je opisala svojo politiko vmešavanja v sektor aluminija v svojem 12. petletnem razvojnem načrtu za aluminij (2011–15). Načrt navaja „prilagajanje davka in olajšav pri izvoznem davku ter ostale ekonomske vzvode, strog nadzor nad celotno količino širjenja in izvoza primarnih izdelkov“. V praksi to pomeni, da se kot orodje za spodbujanje industrije aluminija vključuje kombinacija posebnih davčnih shem. Ti instrumenti zmanjšujejo interes za izvoz primarnega aluminija iz LRK, medtem ko spodbujajo uvoz in proizvodnjo izdelkov s konca proizvodne verige (kot je zadevni izdelek), ki vsebujejo aluminij, za domači in izvozni trg.

(39)

S tem načrtom se nadaljuje politika, ki obstaja mnogo let, že iz prejšnjih načrtov. Poleg tega se ti načrti izvajajo več let, pri čemer se je v času OP izvajalo več ukrepov, ki so opisani spodaj. Te sheme so:

(40)

Tako država uporablja kombinacijo teh ukrepov za omejitev izvoza primarnega aluminija, kar pa povzroča povečano domačo proizvodnjo in nižanje njegove cene na domačem trgu.

(41)

Velika večina kitajskih talilnic aluminija je v državni lasti. Več industrijskih načrtov, ki jasno vplivajo na proizvodno zmogljivost in količino proizvedenega aluminija, zlasti sedanji 12. petletni načrt za industrijo aluminija (2011–2015) spodbuja strateški razvoj „aluminijastih izdelkov globoke obdelave in spodbuja proizvodnjo aluminija za povečanje industrijske verige“.

(42)

Zgoraj navedeni ukrepi Kitajske posledično štejejo kot dokaz za temeljno državno vmešavanje v odločitve podjetij v zvezi s pridobivanjem surovin in njihovimi proizvodnimi stroški. Sedanji kitajski sistem visokih izvoznih dajatev in pomanjkanja vračila DDV pri izvozu primarnega aluminija skupaj z odsotnostjo izvoznih davkov in delnega vračila DDV pri izvozu aluminijastih izdelkov s konca proizvodne verige, kot je zadevni izdelek, in državno vmešavanje pri določanju cen na borzi SHFE so privedli predvsem do položaja, v katerem so cene kitajskega primarnega aluminija in cene aluminijastih izdelkov s konca proizvodne verige (ki se uporabljajo tudi kot surovina pri proizvodnji drugih aluminijastih izdelkov) rezultat državnega posredovanja, ki je neodvisno od nihanja cen na mednarodnih trgih. To neposredno vpliva na odločitve družb pri pridobivanju aluminijastih surovin s konca proizvodne verige. Cene aluminija so bile od nekdaj izkrivljene, razen v zelo omejenem časovnem obdobju, kot je bilo omenjeno zgoraj, ko so očitno delovale druge državne prednostne naloge izkrivljanja, kar pa je omogočilo nepravično prednost za kitajske proizvajalce aluminijaste folije.

(43)

Ob upoštevanju, da primarni aluminij znaša približno 60 % proizvodnih stroškov aluminijaste folije v malih zvitkih, se ta razlika odraža v nepravični in občutni stroškovni prednosti za kitajske proizvajalce, ki je odločilna za izdelek, podoben splošnemu blagu, kot je aluminijasta folija v malih zvitkih.

(44)

V družbi CeDo Shanghai so po razkritju izpodbijali ugotovitve Komisije. Prvič, trdili so, da so nekatere ugotovitve Komisije napačne in neskladne, kar negativno vpliva na splošne ugotovitve o poslovnih odločitvah podjetij v LRK. Posebej so navedli, da dostop do borze SHFE ni omejen na kitajske državljane, saj lahko odprejo račun borzni posredniki, ki imajo dovoljenje za trgovanje na borzi SHFE. Na splošno v družbi niso oporekali dejstvu, da nadzorovani ukrepi Kitajske obstajajo, vendar po njihovem mnenju namen teh ukrepov ni izkrivljanje cen in zagotavljanje majhne spremenljivosti cen na trgu, temveč preprečevanje špekulacij in morebitnih napak pri izvedbi transakcij. Drugič, v družbi so trdili, da so bila odstopanja v ceni in vrzeli med borzama SHFE in LME v OP majhne, vključno v obdobju, ko so bile cene v LRK celo višje kot drugje. Posledično je stroškovna prednost kitajskih proizvajalcev, ki naj bi obstajala zaradi znižanja cen, minimalna, če sploh obstaja. Nadalje razlagajo, da je do obratnega gibanja cen ob koncu OP prišlo, ker je bilo kitajsko gospodarstvo leta 2011 še vedno v rasti, zato ni bilo posledica izkrivljanja, ki naj bi ga povzročila država. Kot zadnje so trdili, da navedeni mehanizmi ali postopki nimajo znatnega učinka na odločitve družbe o stroškovni politiki in politiki oblikovanja cen.

(45)

Navedbe družbe niso v nasprotju z ugotovitvami Komisije, da lahko na tej Borzi trgujejo zgolj kitajski borzni posredniki. Navedbe družbe v zvezi z namenom in s ciljem državnih ukrepov pa so vprašljive in v tej fazi dodatni dokazi niso bili predloženi. Nepomembno je namreč, zakaj so bile te uredbe in omejitve uveljavljene. Vprašanje je, ali je njihov skupni učinek ustvaril ločeni domači trg aluminija, na katerem gibanje cen ni sledilo tistemu na svetovnih trgih. V zvezi s tem je treba omeniti tudi, da kitajske oblasti ob razkritju tega niso komentirale. Kot je sklenjeno v uvodni izjavi (43), je izkrivljanje na kitajskem trgu aluminija (zmanjšano za 9 % razlike v ceni v OP) dovolj veliko, da povzroča nepravično občutno stroškovno prednost za kitajske proizvajalce izdelkov, podobnih splošnemu blagu, kot je zadevni izdelek. Te stroškovne prednosti ni mogoče razložiti z nobeno primerljivo prednostjo kitajskih proizvajalcev aluminija. Kot zadnje so vse sodelujoče družbe kupile surovino na kitajskem domačem trgu na osnovi pogodb, ki so indeksirane z lokalnimi cenovnimi kazalci za aluminij. Na odločitve posameznih družb torej jasno vplivajo državni ukrepi, ki ustvarjajo izkrivljeni trg aluminija.

(46)

V družbi Blue Diamond so pojasnili, da o cenah na borzi SMM ne odloča država ter da sta si borzi SMM in LME podobni, saj sta obe vir javnih informacij. Komisija ni menila, da bi cene neposredno določala država, zato je ta pripomba nepomembna. Drugič, javna dostopnost cen ne zagotavlja samodejno, da so rezultat tržnih sil.

(47)

Komisija je mnenja, da družba CeDo Shanghai ni izpolnila merila 3, saj je bilo njeno izplačilo posojila v tuji valuti odvisno od odobritve uprave za tuje borze, ki naj bi izkrivljeno vplivala na odločitve družbe pri izposojanju in torej tudi na finančne razmere.

(48)

V družbi CeDo Shanghai so izpodbijali ugotovitve Komisije v zvezi z merilom 3. Trdili so, da je registracija pri upravi za tuje borze praksa na ravni države in velja za vse družbe, ki vrnejo najeta posojila iz tujine, ter da gre zgolj za dobro vodenje kitajskih finančnih organov, ki zagotavljajo, da ne bi prišlo do neustreznih transakcij izven Kitajske. V družbi so nadalje trdili, da njihovi proizvodni stroški in celotne finančne razmere niso v nobenem primeru odvisni od te odobritve. Tako so v družbi CeDo trdili, da je opredelitev merila 3 s strani Komisije v tem pogledu pomanjkljiv.

(49)

Odločitve o financiranju so seveda med najpomembnejšimi odločitvami podjetij. Uredba o zunanjem dolgu, ki ga je predložila družba CeDo, jasno določa postopek odobritve za posojila izven Kitajske. Tako mora odločitve podjetij, ki se financirajo iz tujine, odobriti država, ki povzroči izkrivljanje njihovih finančnih razmer. Zato so bile trditve družbe zavrnjene.

(50)

Družba Blue Diamond ni izpolnila merila 1, saj uporablja večje oprostitve davka od dohodka. Izpolnila ni niti merila 2, saj nima jasne zbirke računovodskih evidenc, ki bi jo pregledali v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in bi se uporabljala v vse namene. Kot zadnje družba ni mogla prikazati, da izpolnjuje merilo 3, ob dejstvu, da brezplačno uporablja industrijske prostore, kar izkrivlja njene stroške in finančne razmere.

(51)

V družbi so nekaj izmed teh ugotovitev izpodbijali. Trdili so, da oprostitev davka ne vpliva na izvozne cene, na katere se osredotočajo protidampinške preiskave. Trdili so tudi, da je družba pri računovodskih izkazih upoštevala kitajska pravila o DDV, in pojasnili, da so razlike v evidencah prodaje in računovodskih evidencah posledica pogodbenih pogojev ter da niso običajna praksa družbe. V družbi so nadalje potrdili, da na osnovi dogovora brezplačno uporabljajo večje industrijsko območje.

(52)

Pripombe v zvezi z dvojnim zaračunavanjem so bile v nasprotju z razlago in dokazi, ki so bili predloženi med preiskavo na mestu samem. Nadaljnjih dokazov v zvezi z dvojnim zaračunavanjem in, kot je trdila družba, s skladnostjo načina amortiziranja s pravili kitajskega DDV ni bilo. Kot zadnje je družba potrdila ugotovitve v zvezi z oprostitvijo davka in brezplačno uporabo industrijskega zemljišča. V zvezi s tem je treba poudariti, da vsa merila za ocenjevanje zahtevkov TGO niso strogo povezana z izvozno ceno, temveč je njihova vloga določiti, ali so pogoji za tržno gospodarstvo za proizvajalca pomembnejši glede na proizvodnjo in prodajo zadevnega podobnega izdelka. Poleg tega ni bilo izvedeno povpraševanje o cenah izvoza, saj družba ni zahtevala individualne preiskave in ni bila izbrana v vzorec.

(53)

Zato se TGO obema družbama zavrne.

(54)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki spadajo pod navedeni člen, uvede, če je to potrebno, dajatev na ravni države, razen v primerih, ko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

(55)

Vse vzorčene družbe in družba Blue Diamond so zahtevale IO. Zahtevki so bili proučeni. Preiskava je pokazala, da vse vzorčene družbe in družba Blue Diamond izpolnjujejo vse pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(56)

Zato se je vsem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom in družbi Blue Diamond odobrila IO.

(57)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določi na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(58)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK uporabiti Združene države Amerike, in je zainteresirane strani pozvala, naj k temu predložijo pripombe.

(59)

Komisija ni prejela nobenih pomembnejših pripomb glede Združenih držav Amerike („ZDA“) kot predlagane primerljive države. Nobena zainteresirana stran ni predlagala druge primerljive države proizvajalke podobnih izdelkov.

(60)

Sodeloval ni noben proizvajalec iz ZDA, čeprav so bili vsi znani proizvajalci iz ZDA v času preiskave o tem obveščeni. Komisija je za sodelovanje prosila tudi proizvajalce v ostalih tretjih državah, ki so bile navedene v pritožbi, na primer Mehiko in Južno Afriko, vendar tudi iz teh držav niso sodelovali.

(61)

Komisija je sama poskušala najti druge proizvajalce v tretjih državah. Zato je poslala vprašalnike vsem znanim proizvajalcem iz ostalih tretjih držav (Turčija, Indija, Južna Koreja).

(62)

Pripravljenost za sodelovanje sta pokazala dva turška proizvajalca. Na koncu je en proizvajalec predložil odgovore na celotni vprašalnik in sprejel preveritveni obisk v njegovih prostorih.

(63)

Komisija je v nezaupni dokumentaciji, ki je na voljo, da jo zainteresirane strani proučijo, predložila oceno, ali je Turčija ustrezna primerljiva država. Nobena od zainteresiranih strani ni podala pripomb glede Turčije kot primerljive države.

(64)

Zato se začasno sklene, da je Turčija ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(65)

Ker nobena od družb, ki je zaprosila za TGO, ni mogla dokazati, da v celoti izpolnjuje merila za TGO, ostali dve družbi, ki sta bili izbrani v vzorec, pa nista zaprosili za TGO, je bila določena normalna vrednost za vse kitajske izvozne proizvajalce, kot je razloženo v uvodni izjavi (57), na osnovi cen, ki so bile plačane ali se plačujejo, ali konstruirane normalne vrednosti v Turčiji za podobni izdelek. Po določitvi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo v Uniji, je bila normalna vrednost izračunana na podlagi podatkov, preverjenih v prostorih sodelujočega turškega proizvajalca, ki je naveden v uvodni izjavi (14).

(66)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna. Ugotovljeno je bilo, da je prodaja podobnega izdelka turškega sodelujočega proizvajalca reprezentativna za zadevni izdelek, ki ga v Unijo izvažajo proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec.

(67)

Komisija je nato proučila, ali se lahko ta prodaja šteje za običajni potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je opravila z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam. Prodajne transakcije so veljale za dobičkonosne, če je bila cena za enoto enaka ali višja od proizvodnih stroškov. Zato je bilo določeno, kakšni so proizvodni stroški na turškem trgu v OP.

(68)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(69)

Če je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OP.

(70)

Če pri sodelujočem turškem proizvajalcu ni bilo domače prodaje te vrste izdelka, se je normalna vrednost izračunala v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(71)

Pri vrstah izdelkov, ki jih turški sodelujoči proizvajalec ni prodajal na domačem trgu, temveč je te izdelke prodajal na drugih trgih, se je normalna vrednost izračunala z dodajanjem PSU in dobička iste vrste izdelka, ki je bil prodan na drugih trgih, k stroškom proizvodnje. Če je šlo za vrste izdelkov, ki jih sodelujoči turški proizvajalec sploh ni prodajal, se je normalna vrednost izračunala z dodajanjem PSU in dobička vseh vrst izdelkov k stroškom proizvodnje.

(72)

V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so bili zneski za PSU in dobiček določeni na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji v običajnem poteku trgovine podobnega izdelka turškega proizvajalca.

(73)

Izvozna prodaja proizvajalcev izvoznikov v Unijo je potekala neposredno z neodvisnimi strankami ali prek povezanih družb s sedežem v Uniji.

(74)

Če je bil izvoz v Unijo opravljen neposredno za neodvisne stranke v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(75)

Če so se izdelki v Unijo izvažali prek povezanih družb s sedežem v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določene na podlagi cen teh povezanih družb pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki v Uniji. Opravljene so bile prilagoditve za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in upravnimi stroški ter dobičkom. V zvezi s stopnjo dobička je bil uporabljen dobiček, ki sta ga ustvarila dva nepovezana uvoznika zadevnega izdelka, saj je za dejanski dobiček povezanega uvoznika veljalo, da zaradi odnosa med proizvajalcem izvoznikom in povezanim uvoznikom ni bil zanesljiv.

(76)

Ker je šlo pri kitajskem uvozu za zasebno blagovno znamko, so bile primerjave opravljene zgolj na osnovi prodaje izdelkov zasebnih blagovnih znamk turške sodelujoče družbe.

(77)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene, in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve za posredne davke, prevozne stroške, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške garancije in kredita so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi. Teža embalaže se v tej primerjavi ni upoštevala.

(78)

Z uporabo sistema PCN za razvrstitev vrste izdelka je bila ugotovljena nizka stopnja ujemanja za vse vzorčene proizvajalce izvoznike. Če ni bilo ugotovljenih neposrednih ujemanj, so se primerjale podobne vrste, pri razlikah pa je prišlo tudi do prilagoditev, kot npr. pri vrstah embalaže. Podrobnejši podatki iz primerjalne metode so bili zadevni strani sporočeni naknadno.

(79)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za vzorčene proizvajalce izvoznike določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno in izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(80)

Tehtano povprečje teh treh stopenj dampinga je bilo izračunano za nevzorčene sodelujoče družbe.

(81)

Glede na nizko stopnjo sodelovanja iz LRK (okoli 60 %) bi bilo smiselno, da bi stopnja dampinga na ravni države, ki je v uporabi za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK, temeljila na najvišjih dampinških transakcijah sodelujočih izvoznikov.

(82)

Tako določene začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, so:

Preglednica 1

Stopnje dampinga

(83)

V Uniji je 31 večinoma malih proizvajalcev ali skupin proizvajalcev podobnih izdelkov. V nadaljnjem besedilu navedenih kot „industrija Unije“ v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožnik Eurométaux je zastopal sedem proizvajalcev, katerih skupna proizvodnja je v času OP znašala približno 50 % celotne proizvodnje aluminijaste folije v zvitkih v Uniji. Vendar je treba poudariti, da so podatki, ki jih je priložil pritožnik in so bili preverjeni z ostalimi razpoložljivimi viri, obsegali vse znane družbe, ki proizvajajo in prodajajo zadevni izdelek na trgu Unije. Zato je bilo ocenjeno, da vsa proizvodnja podobnih izdelkov v Uniji znaša 91 000 ton v OP. Glede na to, da je pritožnik zbral ali imel na voljo informacije o vseh znanih družbah, ki proizvajajo in prodajajo zadevni izdelek na trgu Unije, bodo te informacije v tej preiskavi uporabljene kot makroekonomski kazalniki.

(84)

Potrošnja Unije je bila določena glede na obseg prodaje na trgu Unije, ki jo je izvedla industrija Unije, in uvoza na trg Unije. Te podatke je predložil pritožnik in so bili na voljo vsem zainteresiranim stranem. Podatki, ki so jih predložili proizvajalci Unije, so bili navzkrižno primerjani s podatki, ki jih je prejela Komisija v času mirovanja in vzorčenja. Podatki o uvozu tega izdelka za zadevno državo in tretje države so bili navzkrižno primerjani s podatki COMEXT, ki so bili na voljo na Eurostatu. Pritožnik je poudaril, da njegovi podatki o prodaji na trgu Unije že vsebujejo določene količine, proizvedene v LRK, in so že bile vključene v podatke o uvozu. Zato so bili od obsega prodaje odšteti nekateri nevzorčeni proizvajalci v EU, ki so uvažali tudi iz LRK. S tem odštetjem je bilo preprečeno dvojno štetje obsega prodaje v celotni potrošnji.

(85)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da se je potrošnja Unije gibala tako:

Preglednica 1

Potrošnja v EU (v tonah)

(86)

V obravnavanem obdobju je skupna potrošnja na trgu EU zgolj nekoliko nihala. Ta stabilnost je posledica zrelosti trga EU za zadevni izdelek in ker se izdelek na splošno uporablja v gospodinjstvu, pri njem ni prišlo do nihanja kljub gospodarski krizi.

(87)

Pritožnik je prilagodil statistične podatke Eurostata na osnovi lastnega znanja o trgu in predložil obseg uvoza. Ta prilagoditev je bila potrebna, saj statistika oznak KN vključuje uvoz, ki ni zadevni izdelek. Prilagoditev je temeljila na poznavanju izvoza na trg EU iz različnih držav izvoznic in uvozni ceni, ki je pokazala, ali je šlo pri uvozu za zadevni izdelek ali ne. Natančni podatki in metodologija so bili na voljo zainteresiranim stranem v Prilogi 3 pritožbe. Glede na navedeno se je uvoz iz LRK v Unijo v obravnavanem obdobju razvijal tako:

Preglednica 2

Uvoz iz LRK

(88)

Po protidampinški preiskavi o glavni surovini in izdelku na začetku proizvodne verige (aluminijasta folija v velikih kolutih), katere posledica je bila uvedba dajatev za kitajske proizvajalce v letu 2009, se je obseg uvoza iz LRK bistveno povečal. Obseg uvoza zadevnega izdelka se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot 200 %.

(89)

Tržni delež kitajskih proizvajalcev izvoznikov v obravnavanem obdobju kaže isto enakomerno rast uvoza, od 4,5 % leta 2008 do 13,4 % v OP.

(90)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se gibale tako:

Preglednica 3

Cene uvoza iz LRK

(91)

Treba je omeniti, da kitajske uvozne cene v veliki meri sledijo kitajskim cenam surovin (v glavnem aluminijevim zlitinam). Vendar pa so se uvozne cene znižale za 3 % v OP v primerjavi z letom 2010, ko so se cene surovin zvišale za približno 4 % (glej preglednico spodaj).

Preglednica 4

Spreminjanje povprečnih kitajskih cen aluminija

(92)

Ker je šlo pri vsem znanem kitajskem uvozu za zasebne blagovne znamke, so bile primerjave nelojalnega nižanja (in nelojalnega nižanja ciljnih) cen narejene zgolj na osnovi izdelkov zasebnih blagovnih znamk v industrijski prodaji Unije.

(93)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so bile tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjane z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz sodelujočih kitajskih proizvajalcev, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za obstoječe carine in stroški po uvozu.

(94)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine, po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal 10,0-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen proizvajalcev izvoznikov iz LRK.

(95)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(96)

Makroekonomski kazalci (proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in tržni delež) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah, ki jih je predložil pritožnik in ki so bile navzkrižno primerjane s podatki sodelujočih proizvajalcev Unije.

(97)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (povprečne cene na enoto, zaposlenost, plače, produktivnost, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala) je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena je temeljila na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene.

(98)

Zgornja preglednica kaže, da se je v obravnavanem obdobju proizvodnja zmanjšala kljub stabilni potrošnji v istem obdobju. Čeprav je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju ostala zmerno stabilna, pa je izkoriščenost zmogljivosti sledila enakemu upadanju kot proizvodnja.

(99)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %, tržni delež pa je nenehno upadal, in sicer s 95,2 % leta 2008 na 85,2 % v OP.

(100)

Zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju je treba obravnavati v okviru stabilne potrošnje v istem obdobju, kot je navedeno v uvodni izjavi (85).

(101)

Trend povprečnih prodajnih cen (z vključenimi izdelki z blagovno znamko in brez nje) v obravnavanem obdobju prikazuje zmanjšanje za 2 %. Kljub temu pa prodajne cene niso bile obravnavane kot zanesljivi kazalniki škode, saj so nanje močno vplivale cene surovin (večinoma aluminija), pri katerih je v obravnavanem obdobju prišlo do podobnega gibanja. Na splošno so se cene v letu 2010 in v OP zmanjšale zaradi nelojalnega nižanja cen, ki je navedeno v uvodni izjavi (94).

(102)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 6 %, čeprav so se plače na zaposlenega rahlo povečale. Poleg tega zmanjšanju števila zaposlenih ni sledilo povečanje produktivnosti, izgube pa so bile še večje, kot je navedeno v uvodni izjavi (99). Tako se je produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, v obravnavanem obdobju rahlo zmanjšala. Najnižjo raven je dosegla leta 2009, nato pa se je leta 2010 začela izboljševati, vendar ni dosegla začetne ravni. V OP se je produktivnost vrnila na najnižjo raven iz leta 2009.

(103)

Kljub temu da so vzorčene družbe iz industrije Unije obdržale svoje zaloge na nizki ravni po sistemu proizvodnje po naročilu, je nekaj običajnih izdelkov ostalo na zalogi. Raven zalog se je znatno povečala v absolutnem smislu in v odstotkih proizvodnje. V zadevnem obdobju se je raven zalog ob koncu leta povečala s 6,7 % na 9,1 %.

(104)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da je bil neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka izražen kot odstotek prihodkov od te prodaje. Tako izračunana dobičkonosnost je dosegla najvišjo raven leta 2009 zaradi zmanjšanih nabavnih stroškov glavne surovine (tj. aluminija). Dobiček se je od leta 2009 zmanjševal in dosegel 0,7 % v OP. Ti podatki o dobičkonosnosti obsegajo vse segmente trga, vključno z razmeroma dobičkonosnim segmentom z blagovno znamko, ki jo je konkurenca nizkocenovnega kitajskega uvoza veliko manj prizadela. Tako je zgolj segment zasebnih blagovnih znamk ustvarjal znatno izgubo v OP.

(105)

Zmožnost industrije Unije, da zbira kapital, ni bila navedena kot večja težava.

Preglednica 11

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(106)

Gibanje denarnega toka, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, in donosnost naložb sta sledila negativnemu gibanju, ki je bil enak donosnosti prihodkov od prodaje.

(107)

V letu 2008 je proizvajalec EU vlagal v dodatna skladišča. V drugih letih obravnavanega obdobja ni bilo ugotovljenih dodatnih vlaganj v vzorčenih družbah industrije Unije.

(108)

Stopnje dampinga so navedene zgoraj v rubriki damping. Vse določene stopnje so znatno nad stopnjo de minimis. Glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz LRK vpliv dejanske stopnje dampinga na trg EU ne more biti zanemarljiv.

(109)

Preiskava je pokazala, da se je veliko kazalnikov škode, ki se nanašajo na gospodarski položaj industrije Unije, poslabšalo ali se ni razvijalo v skladu s potrošnjo v obravnavanem obdobju. To velja zlasti za obdobje od leta 2010 do konca OP.

(110)

V obravnavanem obdobju se je ob stabilni potrošnji obseg uvoza iz LRK enakomerno in znatno povečal. Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije skupaj zmanjšal za 9 %, njen tržni delež pa je padel za približno 10 odstotnih točk. Močno se je povečal tudi obseg zaloge industrije Unije, kar kaže na njeno nezmožnost, da bi izdelek prodala. Dampinški uvoz po nizkih cenah je v obravnavanem obdobju enakomerno naraščal in nelojalno znatno nižal prodajne cene industrije Unije v OP.

(111)

Poleg tega so bili v letu 2010 in v OP resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, npr. denarni tok in dobičkonosnost.

(112)

Glede na navedeno se sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(113)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz s poreklom iz LRK industriji Unije povzročil škodo, ki jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da morebitne škode zaradi navedenih drugih dejavnikov ne bi pripisali dampinškemu uvozu.

(114)

Ob koncu leta 2009 so bile uvedene protidampinške dajatve na velike kolute aluminijaste folije iz LRK. Po tem datumu se je uvoz tega izdelka (s konca proizvodne verige) hitro povečal. To povečanje sovpada s poslabšanjem razmer v industriji Unije.

(115)

Preiskava je pokazala, da je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju ostala stabilna, obseg dampinškega uvoza iz LRK pa se je močno povečal, čez 200 %. Povečal se je tudi tržni delež tega uvoza s 4,5 % leta 2008 na 13,4 % v OP (tj. za približno 9 odstotnih točk). Hkrati se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 9 %, tržni delež pa je padel za 9 odstotnih točk, s 95,2 % leta 2008 na 85,2 % v OP.

(116)

V zvezi s cenovnim pritiskom je treba poudariti, da so kitajski proizvajalci izvozniki nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije v OP. Cenovni pritisk je pri večjih obsegih omogočil kitajskim proizvajalcem izvoznikom, da so sklenili pogodbe z večjimi strankami (prodajalci na drobno ali na debelo). Pri pogodbah, ki jih je industrija Unije obdržala, se je morala odreči višanju cen, s čimer je morala kompenzirati višanje cen aluminija. Nelojalno nižanje prodajnih cen v OP je znašalo približno 10 %, zato je v tem letu industrija Unije dvignila povprečne cene za 3 %, da bi odražale povečane stroške surovin, vendar pa so kitajski proizvajalci izvozniki znižali cene na trgu EU za približno 3 % (glej preglednico 3). Posledično je prišlo do občutnega poslabšanja dobičkonosnosti industrije Unije.

(117)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da je bilo močno povečanje dampinškega uvoza iz LRK po cenah, ki so nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, odločilno pri znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, ki se odraža zlasti s slabim finančnim stanjem, padcem obsega prodaje in tržnega deleža ter poslabšanjem več kazalnikov škode.

(118)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji preglednici. Gibanje količin in cen je predložil pritožnik in temeljijo na podatkih Eurostata.

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(119)

Uvoz iz tretjih držav (večinoma Indija, Rusija, Tajvan in Turčija) se je v obravnavanem obdobju povečal za 300 %. Kljub temu pa skupni tržni delež uvoza EU še vedno ostaja zanemarljiv. Zato ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije v OP.

(120)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju je prikazan v preglednici spodaj. Podatki o gibanju količin in cen so bili preverjeni pri vzorčenih proizvajalcih.

Preglednica 13

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(121)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev v obravnavanem obdobju ni bil velik in nikoli ni predstavljal več kot 2 % proizvedenega obsega. Ujemal se je z gibanjem, podobnim obsegu prodaje na evropskem trgu. Spreminjanje izvoza zaradi majhnega obsega industrije Unije ni prispevalo k znatni škodi.

(122)

Gospodarska kriza v obravnavanem obdobju ni povzročila zmanjšanja potrošnje Unije. Kot bi lahko pričakovali pri neluksuznih izdelkih za gospodinjstvo, finančna kriza ni imela vpliva na potrošnjo AHF, ta izdelek ostaja v industriji predelave in pakiranja prehrambenih izdelkov zelo stabilen. Gospodarska kriza zato ni prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije v OP.

(123)

Konkurenca na trgu Unije je močna ob upoštevanju, da je industrija Unije precej raznolika (ima več kot 30 proizvajalcev) in da je močen maloprodajni sektor eden izmed njenih glavnih strank.

(124)

V mnogo letih je večina prodajalcev na drobno Evropske unije razvila lastne (zasebne) blagovne znamke, ki so v primeru AHF postopoma zmanjšale obseg prodaje lastnih blagovnih znamk proizvajalcev. To je proizvajalcem industrije Unije škodilo in utrpeli so upad prodaje bolj dobičkonosnega segmenta blagovnih znamk ter so bili ob večanju segmenta zasebnih blagovnih znamk prisiljeni v večjo medsebojno konkurenčnost.

(125)

To spreminjanje je postopoma trajalo več let, preiskava pa je pokazala, da so se posli z zasebnimi blagovnimi znamkami povečali zgolj s 83 % na 84 % od leta 2010 do OP. Zato kljub dejstvu, da je imelo to povečanje majhen vpliv na proizvajalce EU, to ne pojasni obsega škodljivih gibanj, ki so jih občutili.

(126)

Zainteresirane strani so bile mnenja, da je nihanje stroškov proizvodnje prispevalo k škodi predvsem cene aluminija.

(127)

Proizvodni stroški AHF so tesno povezani s spreminjanjem cen aluminija, ki je glavna surovina za proizvodnjo tega izdelka. Borza LME je svetovna referenca za cene aluminija.

Preglednica 14

Spreminjanje povprečnih cen aluminija na borzi LME

(128)

Spreminjanje, ki je razvidno zgoraj, je posledica finančne krize, ki se je začela približno oktobra 2008. Cene aluminija so se znižale zaradi zmanjšanega povpraševanja in so se do neke mere ponovno zvišale ob koncu OP. Industrija AHF običajno določi cene na osnovi referenc borze LME in doda stopnjo za kritje stroškov predelave in dobiček. To pomeni, da v normalnih okoliščinah nihanja referenc borze LME nimajo velikega vpliva na razmere v industriji AHF, saj se cene končnih izdelkov gibajo skladno s cenami na borzi LME. Pravzaprav je bila industrija Unije vedno v okolju, kjer so se cene aluminija spreminjale.

(129)

Izraženo je bilo tudi mnenje, da industrija Unije nima dovolj opreme, kar naj bi prispevalo k škodi. Treba je poudariti, da preiskava tega mnenja ni potrdila ter da so bili stroški predelave EU in Kitajske v celoti zelo podobni. Poleg tega bi neučinkovitost take vrste pomenila, da je dobičkonosnost industrije Unije nizka že več let, vendar pa ta trditev ne pojasni izgube tržnega deleža, obsega prodaje in dobičkonosnosti, do katere je prišlo med letom 2009 in OP.

(130)

Glede na zgoraj navedeno, nihanja cen aluminija ali domnevnega pomanjkanja proizvodne učinkovitosti ne moremo šteti kot razlog za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(131)

Kot je bilo navedeno, je bila izkoriščenost zmogljivosti evropskih proizvajalcev v obravnavanem obdobju razmeroma nizka. Ker pa so proizvajalci Unije lahko uporabljali iste naprave tudi za previjanje drugih izdelkov (kot npr. folije za hrano), podatki o izkoriščenost zmogljivosti niso glavni dejavnik vzročne zveze. Podatki o izkoriščenosti zmogljivosti so bili nizki že v letih 2008 in 2009, ko so bile stopnja dobičkonosnosti in razmere v industriji na splošno zadovoljive.

(132)

Zato je bilo sklenjeno, da presežna zmogljivost ni bila bistveni razlog za škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci EU.

(133)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež dampinškega uvoza s poreklom iz LRK zlasti med letom 2010 in OP bistveno povečala. Ugotovljeno je bilo, da je ta uvoz nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije v OP.

(134)

To povečanje obsega in tržnega deleža poceni dampinškega uvoza iz LRK je sovpadalo z negativnim spreminjanjem gospodarskega položaja industrije Unije. Položaj se je še poslabšal v OP, ko je industrija Unije nadalje izgubljala tržni delež in dobičkonosnost, drugi finančni kazalniki, kot sta denarni tok in donosnost naložb, pa so dosegli najnižjo raven.

(135)

Analiza drugih znanih dejavnikov, vključno z gospodarsko krizo, je pokazala, da vsak negativen učinek teh dejavnikov ne more prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(136)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega izvoza, je začasno sklenjeno, da je dampinški izvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(137)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali tehtni razlogi, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov/prodajalcev na debelo in prodajalcev na drobno ter uporabnikov zadevnega izdelka.

(138)

Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza iz LRK utrpela znatno škodo. Opozoriti je treba, da je v obravnavanem obdobju mnogo kazalnikov škode kazalo negativno gibanje. Zdi se, da se nadaljnjemu poslabšanju položaja industrije Unije brez ukrepov ne bo mogoče izogniti. Razmere v industriji Unije so se hitro poslabšale leta 2009 po uvedbi protidampinških ukrepov pri izdelku na začetku proizvodne verige (aluminijasta folija v velikih kolutih). Ker na trgu še vedno obstajajo enake strukturne težave v kitajskem sektorju aluminija, ki so bile opažene že v času preiskave, so v industriji Unije izrazili mnenje, da bi morali tudi to zaščititi pred nepravično konkurenco.

(139)

Pričakovati je, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavile učinkovite razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen preiskovanega izdelka tako, da bodo ustrezale stroškom različnih sestavnih delov in tržnim razmeram. Pričakuje se tudi, da bo z uvedbo začasnih ukrepov industriji Unije uspelo povrniti vsaj del tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njeno dobičkonosnost in celoten finančni položaj.

(140)

Če se ukrepi ne bodo uvedli, je pričakovati nadaljnji padec tržnega deleža, industrija Unije pa bo še vedno ustvarjala izgubo, zlasti v sektorju zasebnih blagovnih znamk. To srednje- in dolgoročno ne bi bilo vzdržno. Glede na zmanjševanje dobičkonosnosti in drugih finančnih kazalnikov, kot sta denarni tok in donosnost naložb, lahko pričakujemo, da večina proizvajalcev Unije na trgu ne bo mogla ostati konkurenčna, če ti ukrepi ne bodo uvedeni.

(141)

Industrija Unije oskrbuje svoje stranke (večinoma prodajalce na drobno in debelo) tudi z drugimi izdelki za predelavo in pakiranje prehrambenih izdelkov, npr. s folijo za hrano in z izdelki iz papirja. Nekaj izmed teh izdelkov se proizvaja na isti previjalni opremi, ki se uporablja za zadevni izdelek. Zadevni izdelek predstavlja večji segment na področju izdelkov, ki jih prodaja več družb industrije Unije v obsegu, ki za nekatere predstavlja več kot 50 % prihodkov od prodaje. Če se bodo razmere v zvezi z zadevnim izdelkom še naprej slabšale, bo to ogrozilo proizvodnjo tudi drugih izdelkov Unije.

(142)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(143)

Kar zadeva uvoznike, velik delež uvoza zadevnih izdelkov, ki je ocenjen na približno 50 % v OP, opravita dva velika akterja na evropskem trgu, ki svoje izdelke črpata iz LRK.

(144)

Eden od teh uvoznikov je povezan z vzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom (CeDo Shanghai). Skupina CeDo je razvila strategijo dvojnega dobavljanja, pri čemer folijo, ki jo prodaja na trg Unije, proizvaja v LRK in Uniji. Skupina je poudarila, da bi protidampinški ukrepi to strategijo ogrozili in zmanjšali njeno dobičkonosnost. Vendar pa predlagani ukrepi niso usmerjeni proti nobeni določeni družbi, temveč so zasnovani, da bi ponovno vzpostavili pravično trgovino na trgu Unije.

(145)

V preiskavi ni znano, ali je drugi veliki uvoznik (Quickpack) povezan s katerim od kitajskih dobaviteljev. To pa zato, ker se je kljub povabilu k sodelovanju pri preiskavi odločil, da ne bo sodeloval. Zato ni jasno, kakšen bi bil vpliv dajatev predlagane stopnje na poslovanje.

(146)

Od ostalih uvoznikov sta z odgovori na vprašalnik v tej preiskavi sodelovala zgolj dva. Njuni odgovori predstavljajo približno 6 % vsega uvoza iz LRK. V teh družbah so trdili, da obstaja možnost, da bodo prisiljeni opustiti trg s folijo, če bodo uvedene protidampinške dajatve, vendar so ostali izdelki predstavljali 80 % njihovih prihodkov od prodaje, saj sta ti dve družbi uvažali veliko drugih izdelkov prehrambenega in gospodinjskega sektorja.

(147)

Še en uvoznik/proizvajalec (Terinex Ltd) ni predložil izpolnjenega vprašalnika, je pa sporočil svoje mnenje o trgu Združenega kraljestva. V družbi Terinex Ltd so razložili, da jim dobavljanje iz LRK nelojalno niža lastno prodajno ceno, vendar se jim kot malim akterjem na trgu ne zdi, da bi njihov uvoz škodil industriji Unije. Če upoštevamo ves uvoz iz LRK (od uvodne izjave (87) dalje), je jasno, kot je pojasnjeno od uvodne izjave (114) dalje, da je uvoz iz LRK glavni razlog za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Ker so prihodki od prodaje zadevnega izdelka razmeroma nizki v primerjavi z vsemi dejavnostmi družbe, uvedba ukrepov verjetno ne bi močno vplivala na njen skupni dobiček.

(148)

Kar zadeva uvozni sektor na splošno (povezan ali ne), ni mogoče izključiti dejstva, da bi uvedba ukrepov negativno vplivala na ta sektor, saj bi dajatev verjetno povzročila, da bo uvažanje manj privlačno in bo industrija Unije verjetno lahko znova pridobila nekaj naročil/pogodb na škodo uvoznega sektorja. Kljub temu pa bi bila osnova tega ponovna vzpostavitev pravične konkurence, vpliv na uvozni sektor v celoti pa ne bi bil nesorazmeren.

(149)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da vpliv na uvoznike ne bi povzročal ukrepov, ki bi bili v nasprotju s splošnim interesom Unije.

(150)

Pri preiskavi je sodelovalo šest prodajalcev na drobno. Te prodajalce na drobno lahko štejemo kot reprezentativne zaradi njihovega široko razvejanega geografskega položaja v Evropski uniji, pa tudi zaradi njihove različne velikosti v smislu prihodkov od prodaje. Vsi nasprotujejo uvedbi vseh ukrepov, saj menijo, da bi ti povzročili dodatne stroške njihovim podjetjem in da bi ti ukrepi omejili njihovo izbiro dobaviteljev.

(151)

Vendar pa je iz njihovih odgovorov jasno razvidno, da predstavlja izdelek v preiskavi majhen del prihodkov od prodaje teh prodajalcev na drobno (v vseh primerih manj kot 1 %), zato bi imel vsak protidampinški ukrep malo ali nič vpliva na njihove prihodke od prodaje ali na dobiček.

(152)

Komisija je stopila v stik z enim združenjem potrošnikov, ki je odgovorilo, da ni zainteresirano za sodelovanje v preiskavi. Javilo se ni nobeno drugo združenje potrošnikov.

(153)

Vpliv protidampinških dajatev na potrošnike je verjetno precej zanemarljiv, saj AHF predstavlja zelo majhen odstotek tedenskih stroškov potrošnika. Pričakuje se, da bi bilo kakršno koli zvišanje cen AHF pri prodaji na drobno, do katerega bi prišlo ob uvedbi dajatev, zelo majhno ali pa ga ne bi bilo.

(154)

Glede na navedeno se začasno sklene, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(155)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(156)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ne da bi se pri tem presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(157)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi morali morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka v Uniji lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(158)

V prejšnji preiskavi, ki je vključevala AHF (v velikih kolutih), je bila stopnja normalnega dobička določena s 5 % na osnovi zgornjega opisa. Pritožnik je trdil, da bi bilo 6 % smiselna stopnja dobička za industrijo v primeru odsotnosti škodljivega dampinga. Kljub temu te trditve ni uspel ustrezno utemeljiti in brez nadaljnjih pripomb v zvezi s tem se smatra, da je primerno ostati na 5-odstotni stopnji dobička, ki je bila vzpostavljena v prejšnji preiskavi. Zato se začasno šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 5 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna stopnja, ki jo lahko industrija Unije po pričakovanju doseže brez škodljivega dampinga. Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila določena z odštetjem dejanskega dobička, doseženega v OP, od prodajnih cen EU in z zamenjavo tega z navedeno stopnjo dobička.

(159)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, kot je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, z neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije v OP prodala na trgu Unije. Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

(160)

Glede na navedeno se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz LRK na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(161)

Na podlagi navedenega so bile stopnje protidampinških dajatev določene ob primerjavi stopenj odprave škode in stopenj dampinga. V skladu s tem so predlagane stopnje protidampinške dajatve naslednje:

Predlagane začasne protidampinške dajatve

(162)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvedejo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, te stopnje ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(163)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo (4), skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(164)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev iz te uredbe začasne in jih je treba za kakršno koli dokončno določitev ukrepov ponovno proučiti –