19.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 154/29

(1)

Dne 27. novembra 2009 je Francija v skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1060/2009 predložila Komisiji zahtevo za izvzetje bonitetnih ocen, ki jih izdaja Banque de France, iz uporabe Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(2)

V Franciji se za Banque de France uporablja kodeks „Code monétaire et financier“, kakor je bil spremenjen z zakonom „Loi No 2008-776“ z dne 4. avgusta 2008 (2). Člen L.141-6 iz „Code monétaire et financier“ omogoča Banque de France, da od udeležencev na trgu prejema vse potrebne informacije za razvijanje svojih bistvenih funkcij. Pogodba „Contrat de service public entre l‘Etat et la Banque de France“ (3) (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), ki se obnavlja vsaka tri leta, izrecno navaja izdajanje bonitetnih ocen s strani Banque de France kot eno od dejavnosti, ki jih mora zagotoviti Banque de France.

(3)

Banque de France je opredelila svoj lastni kodeks ravnanja (4) (v nadaljnjem besedilu: Kodeks), ki v glavnem temelji na Kodeksu osnovnih načel ravnanja za bonitetne agencije, ki ga je izdalo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO – International Organisation of Securities Commissions).

(4)

V skladu s točko (d) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1060/2009 je treba oceniti štiri elemente, da bi bilo mogoče izvzeti bonitetne ocene, ki jih izdaja Banque de France, iz uporabe navedene uredbe:

(5)

Prvič, bonitetnih ocen ne smejo plačevati subjekti, ki so predmet ocenjevanja. Točka 1.3 Kodeksa določa, da Banque de France ne prejme nobenega plačila od ocenjevanih subjektov za pripravo bonitetne ocene, ki se nanaša nanje in o kateri so bili obveščeni. Točka 2.2 Kodeksa določa, da uporabniki (kreditne ustanove, ki so stranke FIBEN („Fichier Bancaire des Entreprises“)) bonitetnih ocen sami plačajo storitev v skladu z objavljeno ceno.

(6)

Drugič, bonitetne ocene se ne smejo razkriti javnosti. Točka 1.5 Kodeksa določa, da se bonitetne ocene ne smejo javno objavljati. Dostop je pravno omejen na nekatere kategorije akterjev, ki so navedeni v Kodeksu in ki jih mora Banque de France identificirati, preden dobijo dostop do bonitetnih ocen.

(7)

Tretjič, bonitetne ocene morajo biti izdane v skladu z načeli, standardi in postopki, ki zagotavljajo ustrezno poštenost in neodvisnost dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1060/2009. Določbe „Code monétaire et financier“, zlasti členov L.142-9 in L.164-2, zagotavljajo, da za analitike in uslužbence Banque de France veljajo načelo poslovne skrivnosti in pravila glede nasprotij interesov, vsebovana v pravilih poklicne etike in v kodeksu finančne etike Banque de France, ki jih odobri minister za gospodarstvo, finance in industrijo. Poleg tega kadrovski predpisi Banque de France vsebujejo določbe, katerih izrecni namen je preprečiti, da bi se uslužbenci znašli v razmerah nasprotja interesov. Mehanizmi notranjega nadzora v Banque de France, ki jih izvajata neodvisni uradnik za etična vprašanja in njegovo osebje, zadolžena za preverjanje uporabe etičnega kodeksa, oziroma ki izhajajo iz kolegijske strukture, v celoti vgrajene v organizacijo poslovodenja Banque de France, so učinkovito sredstvo za uveljavljanje skladnosti s temi pravili poštenosti in neodvisnosti. Ker so te zahteve vgrajene v zakonodajo, je mogoče v primeru neupoštevanja naložiti sankcije. Poleg tega kodeks določa potrebna postopkovna pravila in ustrezne standarde, ki zagotavljajo: (i) poštenost in kakovost postopka bonitetnega ocenjevanja (vključno s formaliziranjem verige odločitev, sledljivostjo odločitev in postopkom nadzora kakovosti); (ii) ustrezne postopke zagotavljanja preglednosti in komuniciranja (vključno s pravili dostopanja do bonitetnih ocen, objavljanja metod in razvoja dejavnosti bonitetnega ocenjevanja) ter (iii) ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov (vključno s potrebno skrbnostjo analitikov in pravili delovanja nacionalnih in regionalnih odborov za bonitetno ocenjevanje).

(8)

Četrtič, bonitetne ocene se ne smejo nanašati na finančne instrumente, ki jih izdajo države članice zadevnih centralnih bank. Točka 1.1 Kodeksa določa, da se bonitetne ocene, ki jih pripravi Banque de France, nanašajo na nefinančna podjetja. Nanašajo se na podjetja, ustanovljena na evropskem ozemlju Francije in na francoskih čezmorskih departmajih, za katera je pristojen inštitut „Institut d’émission des départements d’outre-mer“ (IEDOM). Pogodba določa, da se bonitetne ocene, ki jih pripravi Banque de France, nanašajo na podjetja. Zato Banque de France ne izdaja bonitetnih ocen, ki bi se nanašale na javne ponudbe finančnih instrumentov, ki jih izdaja francoska država ali druga država članica.

(9)

Glede na dejavnike, obravnavane v uvodnih izjavah 2 do 8, je mogoče šteti, da Banque de France glede izdajanja bonitetnih ocen izpolnjuje pogoje, določene v točki (d) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(10)

Zato se Uredba (ES) št. 1060/2009 ne bi smela nanašati na izdajanje bonitetnih ocen s strani Banque de France.

(11)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –