13.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 63/7

1.

Člen 221(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti je treba razlagati tako, da „vknjižba“ zneska izterjevanih dajatev, ki je v njem navedena, pomeni „vknjižbo“ navedenega zneska, kot jo določa člen 217(1) navedene uredbe.

2.

„Vknjižbo“ v smislu člena 217(1) Uredbe št. 2913/92 je treba razlikovati od vknjižbe pravic na račune lastnih sredstev iz člena 6 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti. Ker člen 217 Uredbe št. 2913/92 ne določa podrobnosti „vknjižbe“ v smislu te določbe in torej niti minimalnih tehničnih ali formalnih zahtev, je treba to vknjižbo opraviti tako, da se zagotovi, da pristojni carinski organi vnesejo natančen znesek uvoznih ali izvoznih dajatev, ki je posledica carinskega dolga, v računovodske evidence ali kakšne druge ustrezne nosilce podatkov, zlasti da bi bila vknjižba zadevnih zneskov opravljena z gotovostjo tudi glede dolžnika.

3.

Člen 221(1) Uredbe št. 2913/92 je treba razlagati tako, da lahko carinski organi dolžniku v skladu z ustreznimi postopki veljavno sporočijo znesek uvoznih ali izvoznih dajatev, ki jih je treba plačati, le če so ta znesek prej vknjižili. Države članice niso dolžne sprejeti posebnih postopkovnih pravil glede postopkov, v katerih je treba dolžniku sporočiti znesek navedenih dajatev, saj se za ta sporočila lahko uporabijo notranja splošna postopkovna pravila, ki zagotavljajo ustrezno obveščenost dolžnika in mu omogočajo, da si polno obveščen zagotovi obrambo svojih pravic.

4.

Pravo Skupnosti ne nasprotuje temu, da se nacionalno sodišče v zvezi z izjavo carinskih organov, da je bil znesek uvoznih ali izvoznih dajatev „vknjižen“ v smislu člena 217 Uredbe št. 2913/92, preden je bil ta znesek sporočen dolžniku, opira na domnevo, če se spoštujeta načeli učinkovitosti in enakovrednosti.

5.

Člen 221(1) Uredbe št. 2913/92 je treba razlagati tako, da morajo carinski organi zadevne države članice, preden dolžniku sporočijo znesek dajatev, ta znesek predhodno vknjižiti, in če znesek ni bil vknjižen v skladu s členom 217(1) Uredbe št. 2913/92, ga ti organi – ki vendarle ohranijo možnost, da v skladu s pogoji, določenimi v členu 221(1) Uredbe št. 2913/92, in pravili o zastaranju, ki so veljala ob nastanka carinskega dolga, dolžniku ponovno sporočijo ta znesek – ne morejo izterjati.

6.

Če znesek uvoznih ali izvoznih dajatev ostane „zakonsko dolgovan“ v smislu člena 236(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 2913/92, čeprav je bil dolžnik o tem znesku obveščen, ne da bi bil ta pred tem vknjižen v skladu s členom 221(1) te uredbe, pa ni dvoma, da mora imeti navedeni dolžnik, če tako sporočila ni več mogoče – ker se je rok, določen v členu 221(3) navedene uredbe, iztekel – načeloma možnost prejeti vračilo zneskov od države članice.