Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020R2155

    Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2155 z dne 14. oktobra 2020 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo neobvezne skupne sheme Evropske unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme (Besedilo velja za EGP)

    C/2020/6930

    UL L 431, 21.12.2020, p. 9–24 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2020/2155/oj

    21.12.2020   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 431/9


    DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2155

    z dne 14. oktobra 2020

    o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo neobvezne skupne sheme Evropske unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (1) ter zlasti člena 8(10) Direktive,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Glavni zakonodajni akt je Direktiva 2010/31/EU, ki skupaj z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter Uredbo (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta (3) obravnava energijsko učinkovitost stavb v okviru ciljev povečanja energijske učinkovitosti do leta 2030. Direktiva 2010/31/EU ima dva cilja, ki se dopolnjujeta, in sicer pospešiti prenovo obstoječih stavb do leta 2050 ter podpreti posodobitev vseh stavb z uporabo pametnih tehnologij, na primer tehnologij, ki uporabljajo umetno inteligenco in storitve v oblaku, ter z jasnejšo povezavo s čisto mobilnostjo.

    (2)

    Za podporo skladnemu in preglednemu razvrščanju stavb v Uniji glede na pripravljenost na pametne sisteme bi bilo treba določiti skupno opredelitev indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in skupno metodologijo za njegov izračun.

    (3)

    Komisija je za zagotovitev sprejemljivosti, uporabnosti in skladnosti sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki in skupaj z državami članicami razvila metodologijo za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme v skladu s členom 8(10) Direktive 2010/31/EU in njeno Prilogo Ia.

    (4)

    Navedena metodologija zagotavlja določeno stopnjo skladnosti in primerljivosti pri razvrščanju stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme po vsej EU, hkrati pa omogoča zadostno prožnost za prilagoditev izračuna posebnim pogojem.

    (5)

    Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne nadzorne mehanizme v zvezi z izvajanjem sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme.

    (6)

    Če je ustrezno, bi morala biti mogoča samoocena pripravljenosti na pametne sisteme, ki bi jo ob podpori odprtih smernic in orodij opravil lastnik, upravljavec stavbe ali drug deležnik, povezan s stavbo.

    (7)

    Da bi se preprečilo podvajanje bremen in stroškov med shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in obstoječimi obveznimi shemami, bi morala metodologija za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme državam članicam omogočati, da shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme po želji povežejo z nacionalnimi shemami certificiranja energijske učinkovitosti in drugimi shemami, vzpostavljenimi na podlagi Direktive 2010/31/EU, ali jo vključijo vanje.

    (8)

    Indikator pripravljenosti na pametne sisteme bi moral biti zasnovan tako, da ponazarja pripravljenost stavb in njihovih sistemov na pametne sisteme, uporabljati pa bi ga bilo treba za dopolnitev – ne nadomestitev – orodij, s katerimi se ocenjujejo drugi vidiki stavb, na primer energijska učinkovitost ali trajnostnost.

    (9)

    Indikator pripravljenosti na pametne sisteme ne bi smel biti indikator za energijsko učinkovitost stavb. Lastnike stavb bi bilo treba poučiti, da sta pripravljenost na pametne sisteme, ki jo ponazarja indikator pripravljenosti na pametne sisteme, in energijska učinkovitost stavb, kot je navedena v energijskih izkaznicah, različni zadevi, zato ju je treba obravnavati z različnimi vrstami ukrepov, čeprav bi morala pripravljenost na pametne sisteme prispevati k izboljšanju energijske učinkovitosti.

    (10)

    Koristi za potrošnike ter uporabnike in lastnike stavb bodo večje, če se bodo razpoložljivi instrumenti za razvrščanje stavb uporabljali povezano, s čimer se bo zagotovilo, da lahko potrošniki ter uporabniki in lastniki stavb celovito poznajo svoje stavbe in vedo, kako lahko izboljšajo njihovo skupno učinkovitost.

    (11)

    Indikator pripravljenosti na pametne sisteme bi moral biti na voljo za obstoječe stavbe in nove gradbene projekte. Za lažji izračun ocene pripravljenosti na pametne sisteme bi bilo treba dovoliti uporabo digitalnih modelov stavb, vključno z informacijskimi modeli stavb ali digitalnimi dvojčki.

    (12)

    Uporabo okvira za izračun indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme bi bilo treba dopustiti za vse vrste stavb in stavbnih enot, zajetih v Direktivi 2010/31/EU.

    (13)

    Indikator pripravljenosti na pametne sisteme bi moral omogočati poudarjanje dodatnih koristi naprednih pametnih tehnologij za lastnike in uporabnike stavb, na primer v smislu prihrankov energije in pripravljenosti na podnebne spremembe ali v smislu večje možnosti vključevanja in dostopnosti, udobja in dobrega počutja.

    (14)

    Oceno pripravljenosti stavb in stavbnih enot na pametne sisteme bi morali v okviru sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme za namen izdaje potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme izvesti usposobljeni ali pooblaščeni strokovnjaki.

    (15)

    Omogočiti bi bilo treba, da se strokovnjaki, pooblaščeni za pripravo energijskih izkaznic stavb ali pregled ogrevalnih, klimatskih in kombiniranih ogrevalnih ali klimatskih in prezračevalnih sistemov v skladu z Direktivo 2010/31/EU ali za izvajanje energijskih pregledov v skladu z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), štejejo tudi za pristojne za ocenjevanje pripravljenosti stavb ali stavbnih enot na pametne sisteme, če se državam članicam to zdi ustrezno.

    (16)

    Zaradi večje digitalizacije in povezljivosti v stavbah se povečujejo tveganja v zvezi s kibernetsko varnostjo in varstvom podatkov, stavbe in njihovi sistemi pa so bolj izpostavljeni kibernetskim grožnjam in zlorabi osebnih podatkov. Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov na podlagi člena 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725. Indikator pripravljenosti na pametne sisteme bi moral pomagati seznaniti lastnike in uporabnike stavb z navedenimi tveganji –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Predmet urejanja in področje uporabe

    S to uredbo se vzpostavlja neobvezna skupna shema Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme, tj. določata opredelitev indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in skupna metodologija, s katero ga je treba izračunati. Metodologijo sestavljata izračun ocen pripravljenosti stavb ali stavbnih enot na pametne sisteme in dokončna razvrstitev stavb ali stavbnih enot glede na pripravljenost na pametne sisteme.

    Člen 2

    Opredelitev pojmov

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (1)

    „indikator pripravljenosti na pametne sisteme“ pomeni indikator, ki zagotavlja informacije o razvrstitvi stavbe ali stavbne enote glede na pripravljenost na pametne sisteme v skladu s členom 8(10) Direktive 2010/31/EU;

    (2)

    „shema indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme“ pomeni sistem certificiranja pripravljenosti stavb na pametne sisteme;

    (3)

    „gospodarski subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je lastnik stavbe na ozemlju države članice ali ima v lasti ali zaseda stavbno enoto na ozemlju države članice in ki za navedeno stavbo ali stavbno enoto zaprosi za izdajo potrdila o njeni pripravljenosti na pametne sisteme;

    (4)

    „razvrstitev glede na pripravljenost na pametne sisteme“ pomeni razvrstitev stavbe ali stavbne enote v skladu z metodologijo, določeno v tej uredbi;

    (5)

    „ocena pripravljenosti na pametne sisteme“ pomeni oceno, ki jo stavba ali stavbna enota dobi v okviru postopka razvrščanja glede na pripravljenost na pametne sisteme;

    (6)

    „sistem“ pomeni sistem, ki se lahko uporablja v stavbi in je pomemben za področje uporabe razvrščanja glede na pripravljenost na pametne sisteme iz Direktive 2010/31/EU, med drugim vključno s tehničnimi stavbnimi sistemi, kot so opredeljeni v členu 2 Direktive 2010/31/EU;

    (7)

    „ključna funkcionalnost v zvezi s pripravljenostjo na pametne sisteme“ pomeni eno od treh ključnih funkcionalnosti iz točke 2 Priloge Ia k Direktivi 2010/31/EU;

    (8)

    „merilo vpliva“ pomeni ključni vpliv, ki naj bi ga dosegle storitve, pripravljene na pametne sisteme, kot je določeno v tej uredbi;

    (9)

    „tehnično področje“ pomeni zbirko storitev, pripravljenih na pametne sisteme, ki skupaj izvajajo celovit in skladen del storitev, pričakovanih za stavbo ali stavbno enoto, na primer ogrevanje;

    (10)

    „povezljivost“ pomeni sposobnost sistemov, da si medsebojno izmenjujejo podatke, in sposobnost stavbe ali stavbne enote, da si izmenjuje podatke z omrežjem in z njim povezanimi subjekti, kot je povezovalec, ali drugimi stavbami;

    (11)

    „interoperabilnost“ je sposobnost sistema, da z izmenjavo informacij in podatkov vzajemno deluje z drugimi sistemi za skupni namen na podlagi splošno dogovorjenih standardov;

    (12)

    „kibernetska varnost“ pomeni dejavnosti, potrebne za zaščito omrežja in informacijskih sistemov, pa tudi uporabnikov takih sistemov in drugih posameznikov, na katere vpliva kibernetska grožnja;

    (13)

    „tehnologija, pripravljena na pametne sisteme,“ pomeni tehnološko rešitev, kot je avtomatizacija stavb, ki omogoča eno ali več storitev, pripravljenih na pametne sisteme;

    (14)

    „storitev, pripravljena na pametne sisteme,“ pomeni funkcijo ali nabor funkcij, ki jih zagotavlja en ali več tehničnih sestavnih delov ali sistemov. Storitev, pripravljena na pametne sisteme, uporablja tehnologije, pripravljene na pametne sisteme, in jih organizira v funkcije na višji ravni;

    (15)

    „potrdilo o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme“ pomeni potrdilo, ki ga priznava država članica ali pravna oseba, ki jo imenuje država članica, in v katerem je navedena pripravljenost stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme, izračunana v skladu z metodologijo iz te uredbe;

    (16)

    „stopnja funkcionalnosti“ pomeni stopnjo pripravljenosti storitve, pripravljene na pametne sisteme, na pametne sisteme;

    (17)

    „utežni faktor“ pomeni parameter, ki se uporablja pri izračunu indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, da se izrazi pomen določenega tehničnega področja ali merila vpliva v navedenem izračunu;

    (18)

    „prezračevanje“ pomeni postopek, s katerim se upravlja pretok svežega zraka, s čimer ohranja in izboljšuje kakovost zraka v zaprtih prostorih v skladu z veljavnimi zahtevami;

    (19)

    „energijska bilanca“ pomeni pristop, s katerim se lahko nekateri utežni faktorji prilagodijo na podlagi podnebnega območja, na katerem je stavba.

    Člen 3

    Indikator pripravljenosti na pametne sisteme

    1.   Indikator pripravljenosti na pametne sisteme omogoča razvrščanje stavb in stavbnih enot glede na pripravljenost na pametne sisteme ter obveščanje gospodarskih subjektov in drugih deležnikov, zlasti projektantov in upraviteljev stavb, o njihovi pripravljenosti na pametne sisteme.

    2.   Indikator pripravljenosti na pametne sisteme omogoča ocenjevanje zmogljivosti stavbe ali stavbne enote za prilagoditev njenega delovanja potrebam uporabnika in omrežja ter izboljšanje njene energijske učinkovitosti in splošne učinkovitosti med uporabo. Zajema funkcije za večje prihranke energije, primerjalno analizo in prožnost ter izboljšane funkcionalnosti in zmogljivosti, ki jih zagotavljajo bolj medsebojno povezane in inteligentne naprave.

    3.   Indikator pripravljenosti na pametne sisteme vključuje razvrstitev stavbe ali stavbne enote glede na pripravljenost na pametne sisteme in sklop ocen pripravljenosti na pametne sisteme, ki izražajo pripravljenost stavb, stavbnih enot in sistemov na pametne sisteme na podlagi vnaprej opredeljenih ključnih funkcionalnosti, meril vpliva in tehničnih področij.

    4.   Indikator pripravljenosti na pametne sisteme po možnosti vključuje dodatne informacije o možnosti vključevanja sistemov, povezljivosti stavbe, interoperabilnosti in kibernetski varnosti sistemov ter varstvu podatkov.

    Člen 4

    Metodologija za izračun indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme

    1.   Metodologija za izračun indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme temelji na oceni storitev, pripravljenih na pametne sisteme, ki so prisotne v stavbi ali stavbni enoti ali načrtovane v fazi projektiranja stavbe ali stavbne enote, in storitev, pripravljenih na pametne sisteme, ki se štejejo za pomembne za navedeno stavbo ali stavbno enoto.

    2.   Izračun ocen pripravljenosti na pametne sisteme temelji na skupnem metodološkem okviru Unije, določenem v prilogah I do VI.

    3.   Standardna metodologija izračuna iz prilog I do VI se lahko prilagodi v skladu s Prilogo VII, zlasti s povezavo z izračuni energijske učinkovitosti v okviru certificiranja energijske učinkovitosti.

    4.   Metodologija za izračun indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme se uporablja v skladu s pogoji iz te uredbe, zlasti glede usposobljenosti strokovnjakov.

    Člen 5

    Razvrstitev glede na pripravljenost na pametne sisteme

    Razvrstitev stavbe ali stavbne enote glede na pripravljenost na pametne sisteme temelji na ocenah pripravljenosti na pametne sisteme, izračunanih za stavbo ali stavbno enoto v skladu s Prilogo VIII.

    Člen 6

    Neobveznost sheme

    1.   Shema indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme je neobvezna skupna shema Unije.

    2.   Države članice se lahko odločijo, ali bodo na svojem nacionalnem ozemlju ali njegovih delih uvedle indikator pripravljenosti na pametne sisteme. Lahko se odločijo tudi, da bodo shemo izvajale samo za nekatere kategorije stavb.

    3.   Države članice, ki izvajajo shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, se lahko odločijo, ali se bo za stavbe ali stavbne enote na njihovem ozemlju uporabljala prostovoljno ali obvezno.

    4.   Države članice, ki se odločijo, da bodo na svojem nacionalnem ozemlju ali njegovih delih shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme izvajale, Komisijo uradno obvestijo o tem pred začetkom izvajanja sheme.

    5.   Države članice se lahko kadar koli odločijo za spremembo, prilagoditev ali prenehanje izvajanja sheme, v zvezi s tem pa jim ni treba predložiti nobene utemeljitve. O vsaki taki odločitvi uradno obvestijo Komisijo.

    Člen 7

    Potrdilo o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme

    1.   Indikator pripravljenosti stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme se gospodarskim subjektom in drugim zainteresiranim stranem sporoči v potrdilu.

    2.   Potrdilo o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme vsebuje informacije iz Priloge IX.

    Člen 8

    Strokovnjaki za indikator pripravljenosti na pametne sisteme

    1.   Države članice, ki se odločijo izvajati indikator pripravljenosti na pametne sisteme, zagotovijo, da oceno pripravljenosti stavb ali stavbnih enot za izdajo potrdila o pripravljenosti na pametne sisteme izvedejo strokovnjaki, ki so usposobljeni ali pooblaščeni za to. Strokovnjaki lahko poslujejo kot samozaposlene osebe ali pa so zaposleni v javnih organih ali zasebnih podjetjih.

    2.   Države članice, ki se odločijo izvajati shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, določijo zahteve glede usposobljenosti ali akreditacije strokovnjakov za indikator pripravljenosti na pametne sisteme in zagotovijo, da navedene zahteve vključujejo merila usposobljenosti, tudi na področju IKT.

    Člen 9

    Nadzorni sistem sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme

    1.   Države članice, ki se odločijo izvajati shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, vzpostavijo neodvisen nadzorni sistem za potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme. Če je ustrezno, se lahko navedene države članice oprejo na že vzpostavljene neodvisne nadzorne sisteme, kot so sistemi za sheme certificiranja energijske učinkovitosti.

    2.   Neodvisni nadzorni sistem zagotavlja veljavnost potrdil o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme, izdanih na ozemlju države članice.

    Člen 10

    Pregled

    Komisija lahko po posvetovanju s strokovnjaki iz člena 23 Direktive 2010/31/EU do 1. januarja 2026 pregleda to uredbo, če je ustrezno, in po potrebi poda predloge.

    Člen 11

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 14. oktobra 2020

    Za Komisijo

    Predsednica

    Ursula VON DER LEYEN


    (1)  UL L 153, 18.6.2010, str. 13.

    (2)  Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).

    (3)  Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).

    (4)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).


    PRILOGA I

    Izračun ocen pripravljenosti na pametne sisteme

    1.   

    Pripravljenost stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme izraža njene zmogljivosti za prilagoditev njenega delovanja potrebam uporabnikov in omrežja ter izboljšanje njene energijske učinkovitosti in splošne učinkovitosti med uporabo.

    2.   

    Pripravljenost stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme se določi na podlagi ocene storitev, pripravljenih na pametne sisteme, ki so prisotne ali načrtovane v stavbi ali stavbni enoti ali so pomembne zanjo, in njihove stopnje funkcionalnosti.

    3.   

    Pripravljenost stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme je izražena z razvrstitvijo, ki izhaja iz skupne ocene pripravljenosti na pametne sisteme, ki je izražena v odstotkih in predstavlja razmerje med pripravljenostjo stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme in največjo pripravljenostjo na pametne sisteme, ki bi jo lahko dosegla.

    4.   

    Izračun ocen pripravljenosti na pametne sisteme temelji na vnaprej opredeljenih utežnih faktorjih v skladu s prilogami III, V in VII, katerih vrednost je lahko odvisna od podnebnih razmer in drugih ustreznih vidikov, kot je vrsta stavbe.

    5.   

    V skladu z metodologijo se lahko za izražanje pripravljenosti stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme uporabijo tudi razčlenjene ocene pripravljenosti na pametne sisteme, izražene v odstotkih. Razčlenjene ocene lahko izražajo pripravljenost na pametne sisteme za enega ali več naslednjih vidikov:

    (a)

    tri ključne funkcionalnosti v zvezi s pripravljenostjo na pametne sisteme, ki so poudarjene v točki 2 Priloge Ia k Direktivi 2010/31/EU:

    (1)

    energijska učinkovitost in delovanje;

    (2)

    odziv na potrebe uporabnikov in

    (3)

    energijska prilagodljivost, vključno s sposobnostjo stavbe ali stavbne enote, da omogoči udeležbo pri odzivu na povpraševanje;

    (b)

    merila vpliva pripravljenosti na pametne sisteme, kot so opredeljena v Prilogi II k tej uredbi;

    (c)

    tehnična področja pripravljenosti na pametne sisteme, kot so opredeljena v Prilogi IV k tej uredbi.

    6.   

    Izračun ocen pripravljenosti stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme temelji na oceni storitev, pripravljenih na pametne sisteme, ki so prisotne ali se načrtujejo v fazi projektiranja, in njihovi stopnji funkcionalnosti. Cilj ocene je dovolj zanesljivo določiti, katere storitve so prisotne ali načrtovane, in stopnjo funkcionalnosti za vsako od navedenih storitev, če so prisotne ali načrtovane. V ta namen se lahko uporabljajo digitalni modeli stavb, vključno z informacijskimi modeli stavb ali digitalnimi dvojčki, če so na voljo. Storitve, pripravljene na pametne sisteme, ki so lahko prisotne v stavbi, so navedene v vnaprej določenem katalogu storitev, pripravljenih na pametne sisteme, iz Priloge VI, razvrščene pa so po vnaprej opredeljenih tehničnih področjih iz Priloge IV.

    7.   

    Ocene pripravljenosti na pametne sisteme se izračunajo po naslednjem postopku:

    (a)

    v skladu s katalogom storitev, pripravljenih na pametne sisteme, iz Priloge VI k tej uredbi se za vsako tehnično področje iz Priloge IV k tej uredbi ocenijo prisotne storitve, pripravljene na pametne sisteme, pri čemer se za vsako od njih v skladu s katalogom storitev, pripravljenih na pametne sisteme, določi stopnja funkcionalnosti;

    (b)

    v skladu s katalogom storitev, pripravljenih na pametne sisteme, in za vsako merilo vpliva pripravljenosti na pametne sisteme iz Priloge II se ocena I(d,ic) za vsako tehnično področje določi z naslednjo enačbo:

    Image 1

    pri čemer je:

    (1)

    d številka zadevnega tehničnega področja;

    (2)

    ic številka zadevnega merila vpliva;

    (3)

    Nd skupno število storitev na tehničnem področju d;

    (4)

    Si,d storitev i v okviru tehničnega področja d;

    (5)

    FL(Si,d) stopnja funkcionalnosti storitve Si,d , ki je na voljo v stavbi ali stavbni enoti;

    (6)

    Iic(FL(Si,d)) ocena storitve Si,d za številko merila vpliva ic glede na stopnjo funkcionalnosti storitve;

    (c)

    v skladu s katalogom storitev, pripravljenih na pametne sisteme, se najvišja ocena vsakega tehničnega področja za vsako merilo vpliva Imax(d,ic) določi z naslednjo enačbo:

    Image 2

    pri čemer je:

    (1)

    FLmax(Si,d) najvišja stopnja funkcionalnosti, ki bi jo lahko storitev Si,d imela v skladu s katalogom storitev, pripravljenih na pametne sisteme;

    (2)

    Iic(FLmax(Si,d)) ocena storitve Si,d za njeno najvišjo stopnjo funkcionalnosti, kar pomeni najvišjo oceno storitve Si,d za številko merila vpliva ic;

    (d)

    ocena pripravljenosti na pametne sisteme, izražena v odstotkih, se za vsako merilo vpliva SRic določi z uteževanjem, opisanim v Prilogi V, in sicer z naslednjo enačbo:

    Image 3

    pri čemer je:

    (1)

    d številka zadevnega tehničnega področja;

    (2)

    N skupno število tehničnih področij (v skladu s Prilogo IV);

    (3)

    Wd,ic utežni faktor, izražen kot odstotni delež številke tehničnega področja d za številko merila vpliva ic;

    (e)

    ocene pripravljenosti na pametne sisteme glede na tri ključne funkcionalnosti iz točke 2 Priloge Ia k Direktivi 2010/31/EU SRf se določijo z naslednjo enačbo, pri čemer se uporabijo utežni faktorji, določeni v skladu s Prilogo III:

    Image 4

    pri čemer je:

    (1)

    M skupno število meril vpliva v skladu s Prilogo II;

    (2)

    Wf(ic) utežni faktor, izražen kot odstotni delež številke merila vpliva ic za ključno funkcionalnost f v skladu s Prilogo III;

    (3)

    SRic ocena pripravljenosti na pametne sisteme za številko merila vpliva ic;

    (f)

    skupna ocena pripravljenosti na pametne sisteme SR se lahko izračuna z naslednjo enačbo kot tehtana vsota ocen pripravljenosti na pametne sisteme za ključne funkcionalnosti:

    Image 5

    pri čemer je:

    (1)

    SRf ocena pripravljenosti na pametne sisteme za ključno funkcionalnost f;

    (2)

    Wf utežni faktor ključne funkcionalnosti f pri izračunu skupnih ocen pripravljenosti na pametne sisteme, pri čemer je ΣWf = 1;

    (g)

    ocene pripravljenosti na pametne sisteme za tehnična področja za vsako merilo vpliva SRd,ic se lahko izračunajo z naslednjo enačbo:

    Image 6

    pri čemer je:

    (1)

    I(d,ic) ocena številke področja d za merilo vpliva ic;

    (2)

    Imax(d,ic) najvišja ocena številke področja d za številko merila vpliva ic.


    PRILOGA II

    Merila vpliva pripravljenosti na pametne sisteme

    Merila vpliva pripravljenosti na pametne sisteme, upoštevana v postopku izračuna iz Priloge I, so:

    (a)

    energijska učinkovitost;

    (b)

    vzdrževanje in napovedovanje napak;

    (c)

    udobje;

    (d)

    pripravnost;

    (e)

    zdravje, dobro počutje in dostopnost;

    (f)

    informacije za uporabnike;

    (g)

    energijska prilagodljivost in shranjevanje energije.


    PRILOGA III

    Uteževanje meril vpliva pri ključnih funkcionalnostih

    1.   

    Vsako merilo vpliva iz Priloge II k tej uredbi se upošteva samo pri eni od treh ključnih funkcionalnostih, kot je določeno v točkah 2 do 4. Države članice za vsako ključno funkcionalnost opredelijo zadevne utežne faktorje ustreznih meril vpliva.

    2.   

    Ustrezni merili vpliva za ključno funkcionalnost „energijska učinkovitost in delovanje“ sta „energijska učinkovitost“ ter „vzdrževanje in napovedovanje napak“.

    3.   

    Ustrezna merila vpliva za ključno funkcionalnost „odziv na potrebe uporabnika“ so „udobje“, „pripravnost“, „informacije za uporabnike“ ter „zdravje, dobro počutje in dostopnost“.

    4.   

    Ustrezno merilo vpliva za ključno funkcionalnost „energijska prilagodljivost“ je „energijska prilagodljivost in shranjevanje energije“.


    PRILOGA IV

    Tehnična področja

    Tehnična področja pripravljenosti na pametne sisteme, upoštevana v postopku izračuna iz Priloge I k tej uredbi, so:

    (a)

    ogrevanje;

    (b)

    hlajenje;

    (c)

    sanitarna topla voda;

    (d)

    prezračevanje;

    (e)

    razsvetljava;

    (f)

    dinamični ovoj stavbe;

    (g)

    električna energija;

    (h)

    polnjenje električnih vozil;

    (i)

    spremljanje in nadzor.


    PRILOGA V

    Uteževanje tehničnih področij

    1.   

    Vsako tehnično področje je uteženo za vsako merilo vpliva, pri čemer utežni faktorji opisujejo vpliv tehničnega področja na merilo vpliva.

    2.   

    Utežni faktorji tehničnih področij so izraženi v odstotkih, vsota utežnih faktorjev tehničnih področij pa pri vsakem merilu vpliva znaša 100 %.

    3.   

    Standardni pristop za dodelitev utežnih faktorjev tehničnim področjem temelji na:

    (a)

    energijski bilanci podnebnega območja za utežne faktorje tehničnih področij „ogrevanje“, „hlajenje“, „sanitarna topla voda“, „prezračevanje“, „razsvetljava“ in „električna energija“ glede na merila vpliva „energijska učinkovitost“, „vzdrževanje in napovedovanje“ ter „energijska prilagodljivost in shranjevanje energije“;

    (b)

    v vseh drugih primerih: na utežnih faktorjih, ki so fiksni ali enakomerno razporejeni.

    4.   

    Države članice opredelijo podnebna območja, ki se uporabijo pri določitvi utežnih faktorjev, če je ustrezno. V ta namen lahko uporabijo ustrezne smernice Unije, če so na voljo.

    5.   

    Pri nekaterih merilih vpliva se lahko utežni faktorji tehničnih področij za stanovanjske in nestanovanjske stavbe razlikujejo.

    6.   

    Države članice opredelijo utežne faktorje, pri čemer naj bi v ta namen uporabile ustrezna navodila Unije, če so na voljo. Upoštevajo lahko tudi možne vplive podnebnih sprememb.


    PRILOGA VI

    Katalog storitev, pripravljenih na pametne sisteme

    1.   

    Države članice za izračun ocen pripravljenosti na pametne sisteme v skladu z metodologijo iz Priloge I dajo na voljo vsaj en katalog storitev, pripravljenih na pametne sisteme, da ga strokovnjaki uporabljajo kot podlago za opredelitev in oceno storitev, pripravljenih na pametne sisteme.

    2.   

    Katalog storitev, pripravljenih na pametne sisteme, vsebuje seznam storitev, pripravljenih na pametne sisteme, ki jih je treba upoštevati pri izračunu ocene pripravljenosti na pametne sisteme, z njimi povezane stopnje funkcionalnosti in ustrezne posamezne ocene za merila vpliva.

    3.   

    Pri opredelitvi in morebitni poznejši posodobitvi katalogov storitev, pripravljenih na pametne sisteme, se upoštevajo najnovejše tehnologije, pripravljene na pametne sisteme.

    4.   

    Države članice se spodbujajo, naj strokovnjakom zagotovijo smernice o najučinkovitejšem načinu opredelitve in ocenjevanja storitev, pripravljenih na pametne sisteme, pri čemer naj uporabijo ustrezna navodila Unije, če so na voljo.

    5.   

    Države članice se lahko odločijo dati na voljo več katalogov storitev, pripravljenih na pametne sisteme, na primer za različne vrste stavb.


    PRILOGA VII

    Možna prilagoditev standardnega postopka izračuna

    1.   

    Da bi se preprečilo nepravično kaznovanje stavbe ali stavbne enote, se lahko nekatere storitve, pripravljene na pametne sisteme, pri izračunu ocen pripravljenosti na pametne sisteme izpustijo, če za navedeno stavbo ali stavbno enoto niso pomembne.

    2.   

    Države članice opredelijo pogoje, pod katerimi so take prilagoditve ustrezne in dovoljene.

    3.   

    Utežni faktorji tistih tehničnih področij, za katera bi se pri standardnem izračunu uporabil pristop na podlagi (klimatske) energijske bilance, se lahko izračunajo na podlagi porab, kot so ocenjene v energijski izkaznici zadevne stavbe ali stavbne enote.


    PRILOGA VIII

    Razvrstitev glede na pripravljenost na pametne sisteme

    1.   

    Razvrstitev glede na pripravljenost na pametne sisteme je izražena na podlagi sedmih razredov pripravljenosti na pametne sisteme, ki segajo od največje do najmanjše pripravljenosti na pametne sisteme.

    2.   

    Vsak razred pripravljenosti na pametne sisteme ustreza razponu skupnih ocen pripravljenosti na pametne sisteme, ti razponi pa so: 90–100 %; 80–90 %; 65–80 %; 50–65 %; 35–50 %; 20–35 %; < 20 %.


    PRILOGA IX

    Vsebina potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme

    Informacije, ki jih vsebuje indikator pripravljenosti na pametne sisteme in ki se sporočijo končnemu uporabniku, vključujejo:

    (a)

    enotno identifikacijsko številko potrdila;

    (b)

    datum izdaje in datum poteka veljavnosti potrdila;

    (c)

    informativno besedilo, ki pojasnjuje področje uporabe indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, zlasti glede na energijske izkaznice;

    (d)

    splošne informacije o stavbi ali stavbni enoti (vrsta stavbe ali stavbne enote, površina, leto izgradnje in po potrebi leto obnove, lokacija);

    (e)

    razred energijske učinkovitosti stavbe ali stavbne enote, kot je naveden v veljavni energijski izkaznici, če je na voljo;

    (f)

    razred pripravljenosti stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme;

    (g)

    neobvezno skupno oceno pripravljenosti stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme;

    (h)

    ocene pripravljenosti na pametne sisteme glede na tri ključne funkcionalnosti iz Priloge I k tej uredbi;

    (i)

    oceno pripravljenosti na pametne sisteme za posamezno merilo vpliva;

    (j)

    neobvezno ocene vsakega tehničnega področja za vsako merilo vpliva;

    (k)

    po možnosti razpoložljive informacije o povezljivosti, zlasti o tem, ali je v stavbo vgrajena fizična infrastruktura, pripravljena na visoko hitrost, kot je neobvezna oznaka o „pripravljenosti na širokopasovno povezavo“;

    (l)

    po možnosti razpoložljive informacije o interoperabilnosti, kibernetski varnosti sistemov in varstvu podatkov, če je ustrezno tudi o skladnosti s skupno dogovorjenimi standardi, ter informacije o s tem povezanih tveganjih;

    (m)

    informativno besedilo, ki pojasnjuje, da je v potrdilu izražena pripravljenost na pametne sisteme na datum izdaje ter da bi kakršne koli znatne spremembe stavbe in njenih sistemov vplivale na pripravljenost na pametne sisteme, zato bi bilo treba v takem primeru posodobiti informacije, navedene v potrdilu;

    (n)

    neobvezno priporočila o tem, kako izboljšati pripravljenost stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme ob upoštevanju vrednosti dediščine, če je ustrezno;

    (o)

    neobvezno dodatne informacije o predpostavkah, oblikovanih pri izračunu ocen, kot so utežni faktorji meril vpliva, uporabljeni za izračun ocen pripravljenosti na pametne sisteme za ključne funkcionalnosti.


    Top