1.   

Pripravljenost stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme izraža njene zmogljivosti za prilagoditev njenega delovanja potrebam uporabnikov in omrežja ter izboljšanje njene energijske učinkovitosti in splošne učinkovitosti med uporabo.

2.   

Pripravljenost stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme se določi na podlagi ocene storitev, pripravljenih na pametne sisteme, ki so prisotne ali načrtovane v stavbi ali stavbni enoti ali so pomembne zanjo, in njihove stopnje funkcionalnosti.

3.   

Pripravljenost stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme je izražena z razvrstitvijo, ki izhaja iz skupne ocene pripravljenosti na pametne sisteme, ki je izražena v odstotkih in predstavlja razmerje med pripravljenostjo stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme in največjo pripravljenostjo na pametne sisteme, ki bi jo lahko dosegla.

4.   

Izračun ocen pripravljenosti na pametne sisteme temelji na vnaprej opredeljenih utežnih faktorjih v skladu s prilogami III, V in VII, katerih vrednost je lahko odvisna od podnebnih razmer in drugih ustreznih vidikov, kot je vrsta stavbe.

5.   

6.   

Izračun ocen pripravljenosti stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme temelji na oceni storitev, pripravljenih na pametne sisteme, ki so prisotne ali se načrtujejo v fazi projektiranja, in njihovi stopnji funkcionalnosti. Cilj ocene je dovolj zanesljivo določiti, katere storitve so prisotne ali načrtovane, in stopnjo funkcionalnosti za vsako od navedenih storitev, če so prisotne ali načrtovane. V ta namen se lahko uporabljajo digitalni modeli stavb, vključno z informacijskimi modeli stavb ali digitalnimi dvojčki, če so na voljo. Storitve, pripravljene na pametne sisteme, ki so lahko prisotne v stavbi, so navedene v vnaprej določenem katalogu storitev, pripravljenih na pametne sisteme, iz Priloge VI, razvrščene pa so po vnaprej opredeljenih tehničnih področjih iz Priloge IV.

7.   

(b)

v skladu s katalogom storitev, pripravljenih na pametne sisteme, in za vsako merilo vpliva pripravljenosti na pametne sisteme iz Priloge II se ocena I(d,ic) za vsako tehnično področje določi z naslednjo enačbo: pri čemer je: (1) d številka zadevnega tehničnega področja; (2) ic številka zadevnega merila vpliva; (3) Nd skupno število storitev na tehničnem področju d; (4) Si,d storitev i v okviru tehničnega področja d; (5) FL(Si,d) stopnja funkcionalnosti storitve Si,d , ki je na voljo v stavbi ali stavbni enoti; (6) Iic(FL(Si,d)) ocena storitve Si,d za številko merila vpliva ic glede na stopnjo funkcionalnosti storitve;

(c)

v skladu s katalogom storitev, pripravljenih na pametne sisteme, se najvišja ocena vsakega tehničnega področja za vsako merilo vpliva Imax(d,ic) določi z naslednjo enačbo: pri čemer je: (1) FLmax(Si,d) najvišja stopnja funkcionalnosti, ki bi jo lahko storitev Si,d imela v skladu s katalogom storitev, pripravljenih na pametne sisteme; (2) Iic(FLmax(Si,d)) ocena storitve Si,d za njeno najvišjo stopnjo funkcionalnosti, kar pomeni najvišjo oceno storitve Si,d za številko merila vpliva ic;

(d)

ocena pripravljenosti na pametne sisteme, izražena v odstotkih, se za vsako merilo vpliva SRic določi z uteževanjem, opisanim v Prilogi V, in sicer z naslednjo enačbo: pri čemer je: (1) d številka zadevnega tehničnega področja; (2) N skupno število tehničnih področij (v skladu s Prilogo IV); (3) Wd,ic utežni faktor, izražen kot odstotni delež številke tehničnega področja d za številko merila vpliva ic;

(e)

ocene pripravljenosti na pametne sisteme glede na tri ključne funkcionalnosti iz točke 2 Priloge Ia k Direktivi 2010/31/EU SRf se določijo z naslednjo enačbo, pri čemer se uporabijo utežni faktorji, določeni v skladu s Prilogo III: pri čemer je: (1) M skupno število meril vpliva v skladu s Prilogo II; (2) Wf(ic) utežni faktor, izražen kot odstotni delež številke merila vpliva ic za ključno funkcionalnost f v skladu s Prilogo III; (3) SRic ocena pripravljenosti na pametne sisteme za številko merila vpliva ic;

(f)

skupna ocena pripravljenosti na pametne sisteme SR se lahko izračuna z naslednjo enačbo kot tehtana vsota ocen pripravljenosti na pametne sisteme za ključne funkcionalnosti: pri čemer je: (1) SRf ocena pripravljenosti na pametne sisteme za ključno funkcionalnost f; (2) Wf utežni faktor ključne funkcionalnosti f pri izračunu skupnih ocen pripravljenosti na pametne sisteme, pri čemer je ΣWf = 1;

(g)	ocene pripravljenosti na pametne sisteme za tehnična področja za vsako merilo vpliva SRd,ic se lahko izračunajo z naslednjo enačbo: pri čemer je: (1) I(d,ic) ocena številke področja d za merilo vpliva ic; (2) Imax(d,ic) najvišja ocena številke področja d za številko merila vpliva ic.

1.   

Vsako merilo vpliva iz Priloge II k tej uredbi se upošteva samo pri eni od treh ključnih funkcionalnostih, kot je določeno v točkah 2 do 4. Države članice za vsako ključno funkcionalnost opredelijo zadevne utežne faktorje ustreznih meril vpliva.

2.   

Ustrezni merili vpliva za ključno funkcionalnost „energijska učinkovitost in delovanje“ sta „energijska učinkovitost“ ter „vzdrževanje in napovedovanje napak“.

3.   

Ustrezna merila vpliva za ključno funkcionalnost „odziv na potrebe uporabnika“ so „udobje“, „pripravnost“, „informacije za uporabnike“ ter „zdravje, dobro počutje in dostopnost“.

4.   

Ustrezno merilo vpliva za ključno funkcionalnost „energijska prilagodljivost“ je „energijska prilagodljivost in shranjevanje energije“.

1.   

Vsako tehnično področje je uteženo za vsako merilo vpliva, pri čemer utežni faktorji opisujejo vpliv tehničnega področja na merilo vpliva.

2.   

Utežni faktorji tehničnih področij so izraženi v odstotkih, vsota utežnih faktorjev tehničnih področij pa pri vsakem merilu vpliva znaša 100 %.

3.   

4.   

Države članice opredelijo podnebna območja, ki se uporabijo pri določitvi utežnih faktorjev, če je ustrezno. V ta namen lahko uporabijo ustrezne smernice Unije, če so na voljo.

5.   

Pri nekaterih merilih vpliva se lahko utežni faktorji tehničnih področij za stanovanjske in nestanovanjske stavbe razlikujejo.

6.   

Države članice opredelijo utežne faktorje, pri čemer naj bi v ta namen uporabile ustrezna navodila Unije, če so na voljo. Upoštevajo lahko tudi možne vplive podnebnih sprememb.

1.   

Države članice za izračun ocen pripravljenosti na pametne sisteme v skladu z metodologijo iz Priloge I dajo na voljo vsaj en katalog storitev, pripravljenih na pametne sisteme, da ga strokovnjaki uporabljajo kot podlago za opredelitev in oceno storitev, pripravljenih na pametne sisteme.

2.   

Katalog storitev, pripravljenih na pametne sisteme, vsebuje seznam storitev, pripravljenih na pametne sisteme, ki jih je treba upoštevati pri izračunu ocene pripravljenosti na pametne sisteme, z njimi povezane stopnje funkcionalnosti in ustrezne posamezne ocene za merila vpliva.

3.   

Pri opredelitvi in morebitni poznejši posodobitvi katalogov storitev, pripravljenih na pametne sisteme, se upoštevajo najnovejše tehnologije, pripravljene na pametne sisteme.

4.   

Države članice se spodbujajo, naj strokovnjakom zagotovijo smernice o najučinkovitejšem načinu opredelitve in ocenjevanja storitev, pripravljenih na pametne sisteme, pri čemer naj uporabijo ustrezna navodila Unije, če so na voljo.

5.   

Države članice se lahko odločijo dati na voljo več katalogov storitev, pripravljenih na pametne sisteme, na primer za različne vrste stavb.

1.   

Da bi se preprečilo nepravično kaznovanje stavbe ali stavbne enote, se lahko nekatere storitve, pripravljene na pametne sisteme, pri izračunu ocen pripravljenosti na pametne sisteme izpustijo, če za navedeno stavbo ali stavbno enoto niso pomembne.

2.   

Države članice opredelijo pogoje, pod katerimi so take prilagoditve ustrezne in dovoljene.

3.   

Utežni faktorji tistih tehničnih področij, za katera bi se pri standardnem izračunu uporabil pristop na podlagi (klimatske) energijske bilance, se lahko izračunajo na podlagi porab, kot so ocenjene v energijski izkaznici zadevne stavbe ali stavbne enote.

1.   

Razvrstitev glede na pripravljenost na pametne sisteme je izražena na podlagi sedmih razredov pripravljenosti na pametne sisteme, ki segajo od največje do najmanjše pripravljenosti na pametne sisteme.

2.   

Vsak razred pripravljenosti na pametne sisteme ustreza razponu skupnih ocen pripravljenosti na pametne sisteme, ti razponi pa so: 90–100 %; 80–90 %; 65–80 %; 50–65 %; 35–50 %; 20–35 %; < 20 %.