4.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/29

(1)

Direktiva 2005/60/ES od institucij ali oseb, za katere velja, zahteva, da na podlagi ocene tveganja izvajajo ukrepe okrepljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v zvezi s transakcijami ali poslovnimi odnosi s politično izpostavljenimi osebami z bivališčem v drugi državi članici ali v tretji državi. V okviru te analize tveganja je primerno, da se viri institucij in oseb, za katere velja ta direktiva, osredotočijo zlasti na proizvode in transakcije, za katere je značilno veliko tveganje pranja denarja. Za politično izpostavljene osebe veljajo osebe, ki delujejo na pomembnem javnem položaju, njihovi ožji družinski člani ali osebe, za katere je znano, da so ožji sodelavci takšne osebe. Za zagotovitev dosledne uporabe koncepta politično izpostavljene osebe pri določanju skupin oseb, za katere velja ta direktiva, je nujno upoštevati socialne, politične in gospodarske razlike med zadevnimi državami.

(2)

Mogoče je, da institucije in osebe, za katere velja Direktiva 2005/60/ES, ne ugotovijo, da stranka spada v eno izmed kategorij politično izpostavljenih oseb kljub sprejetju utemeljenih in primernih ukrepov v ta namen. V takšnih okoliščinah bi morale države članice pri izvajanju svojih pooblastil glede uporabe navedene direktive ustrezno upoštevati dejstvo, da je treba zagotoviti, da te osebe niso avtomatično odgovorne pri takšni napačni ugotovitvi. Države članice morajo tudi proučiti, kako bi se olajšalo izpolnjevanje zahtev iz te direktive s posredovanjem potrebnih navodil zadevnim institucijam in osebam.

(3)

Delovanje na javnem položaju, ki je nižji od nacionalne ravni, se običajno ne obravnava kot pomembno. Vendar kadar je njihova politična izpostavljenost primerljiva s podobnimi položaji na nacionalni ravni, morajo institucije in osebe, za katere velja ta direktiva, na podlagi ocene tveganja proučiti, ali je treba osebe, ki delujejo na teh javnih položajih obravnavati kot politično izpostavljene.

(4)

Kadar Direktiva 2005/60/ES od institucij in oseb, za katere velja, zahteva, da določijo ožje sodelavce fizičnih oseb, ki delujejo na pomembnih javnih položajih, ta zahteva veljav v kolikor je odnos s sodelavcem javno znan ali institucija ali oseba utemeljeno ugotovi, da takšno razmerje obstaja. To ne predpostavlja, da bi morale institucije ali osebe, za katere velja ta direktiva, to aktivno raziskati.

(5)

Osebe, ki veljajo za politično izpostavljene osebe, se kot takšne ne obravnavajo več, ko niso več na vidnem javnem položaju, po preteku minimalnega obdobja.

(6)

Ker je prilagoditev splošnega postopka dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank okoliščinam z majhnim tveganjem na podlagi ocene tveganja običajno orodje v okviru Direktive 2005/60/ES in ob upoštevanju dejstva, da postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank zahtevajo ustrezen nadzor drugje v sistemu, da bi se preprečilo pranje denarja in financiranje terorizma, je treba uporabo postopka poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank zmanjšati na omejeno število primerov. V teh primerih institucije in osebe, za katere velja ta direktiva, niso odvezane od izpolnjevanja zahtev, od njih se pričakuje, da med drugim redno spremljajo poslovne odnose, da bi lahko zaznali zapletene ali neobičajno velike transakcije, ki nimajo nobenega očitnega gospodarskega ali vidnega pravno utemeljenega učinka.

(7)

Na splošno se domači javni organi v okviru svoje države članice obravnavajo kot stranke z nizkim tveganjem in v skladu z Direktivo 2005/60/ES se zanje lahko uporablja postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank. Vendar se noben od institucij Skupnosti, organov, uradov ali agencij, vključno z Evropsko centralno banko (ECB), v direktivi neposredno ne uvršča v kategorijo „domačih javnih organov“, ki bi utemeljila uporabo poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank, ali v primeru ECB, v kategorijo „kreditnih in finančnih ustanov“. Vendar, ker se zdi, da ti subjekti ne predstavljajo visokega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma, bi se morali priznati kot stranke z nizkim tveganjem in bi se zanje lahko uporabljali postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank, pod pogojem, da so izpolnjena ustrezna merila.

(8)

Poleg tega je treba omogočiti, da se, če pravni subjekti izvajajo finančne dejavnosti, ki ne spadajo v okvir opredelitve finančne ustanove iz Direktive 2005/60/ES, ampak zanje velja nacionalna zakonodaja v skladu z navedeno direktivo in so v skladu z zahtevami, ki se nanašajo na zadostno preglednost glede njihove identitete in na ustrezne nadzorne mehanizme, zlasti okrepljeni nadzor, uporabijo postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank. To bi lahko veljalo v primeru podjetij, ki zagotavljajo splošne zavarovalne storitve.

(9)

Treba je omogočiti, da se postopki poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank uporabljajo za proizvode in z njimi povezane transakcije v omejenih okoliščinah, na primer kadar se prednosti zadevnega finančnega proizvoda na splošno ne morejo uporabiti v korist tretjih strank ali so lahko uporabni samo dolgoročno, kot nekatere naložbene zavarovalne police ali varčevalni proizvodi, ali kadar je finančni proizvod namenjen financiranju materialnih naložb v obliki dogovora o leasingu, v katerem pravni naslov in pravica do uporabe zadevne naložbe ostaja v lizinški družbi, ali v obliki potrošniškega posojila male vrednosti, pod pogojem, da se transakcije izvajajo z uporabo bančnih računov in so pod ustrezno mejno vrednostjo. Za proizvode pod nadzorom države, ki so na splošno namenjeni posebnim kategorijam strank, kot so varčevalni proizvodi za otroke, je treba uporabljati postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank, čeprav niso izpolnjena vsa merila. Državni nadzor je treba razumeti kot dejavnost, ki presega običajni nadzor finančnih trgov in se ne sme razlagati na način, da vključuje proizvode, kot so državne obveznice, ki jih izda neposredno država.

(10)

Pred odobritvijo uporabe postopkov poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete strank morajo države članice oceniti, ali stranke ali proizvodi in s tem povezane transakcije predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, zlasti s posvečanjem posebne pozornosti kakršni koli dejavnosti teh strank ali kakršni koli vrsti proizvodov ali transakcij, za katere je zaradi njihove narave posebej verjetno, da se bodo uporabili ali zlorabili za namene pranja denarja ali financiranja terorizma. Zlasti je treba vsak poskus strank, da bi pri proizvodih nizkega tveganja nastopale anonimno ali skrile svojo identiteto, obravnavati kot dejavnik tveganja in kot morebitno sumljivo ravnanje.

(11)

V določenih okoliščinah lahko fizične osebe ali pravni subjekti zgolj občasno ali v omejenem obsegu opravljajo finančne dejavnosti kot dopolnilo k ostalim nefinančnim dejavnostim, kot so hoteli, ki zagotavljajo storitve menjave valut svojim strankam. Direktiva 2005/60/ES dopušča državam članicam odločitev, da tovrstne finančne dejavnosti ne spadajo v področje njene uporabe. Oceno, ali gre za občasne ali omejene dejavnosti, je treba pripraviti s sklicevanjem na količinske mejne vrednosti v zvezi s transakcijami in promet pri zadevnih dejavnostih. Te mejne vrednosti je treba določiti na nacionalni ravni glede na vrsto finančne dejavnosti, da bi se upoštevale razlike med državami.

(12)

Poleg tega oseba, ki opravlja finančno dejavnost zgolj občasno ali v omejenem obsegu, javnosti ne sme zagotavljati vseh vrst finančnih storitev, ampak samo tiste, ki so potrebne za izboljšanje uspešnosti njegove glavne dejavnosti. Kadar se glavna dejavnost osebe nanaša na dejavnost, za katero velja Direktiva 2005/60/ES, se izjema za občasne ali omejene finančne dejavnosti ne sme odobriti, razen v zvezi s trgovci z blagom.

(13)

Za nekatere finančne dejavnosti, kot je posredovanje denarja ali storitve v plačilnem prometu, obstaja večja verjetnost, da bodo uporabljene ali zlorabljene za namene pranja denarja ali financiranja terorizma. Zato je nujno zagotoviti, da se te ali podobne finančne dejavnosti ne izvzamejo iz področja uporabe Direktive 2005/60/ES.

(14)

Treba je zagotoviti, da se odločbe v skladu s členom 2(2) Direktive 2005/60/ES po potrebi kar najhitreje umaknejo.

(15)

Države članice morajo zagotoviti, da se odločbe o izjemah ne zlorabljajo za namene pranja denarja ali financiranja terorizma. Zlasti se morajo izogibati sprejemanju odločb iz člena 2(2) Direktive 2005/60/ES v primerih, v katerih dejavnosti spremljanja ali izvrševanja, ki jih izvajajo nacionalni organi, predstavljajo posebne težave zaradi prekrivanja pristojnosti med dvema ali več državami članicami, kot je zagotavljanje finančnih storitev na ladjah, ki ponujajo prevozne storitve med pristanišči v različnih državah članicah.

(16)

Uporaba te direktive ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (2) in Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osamo bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (3).

(17)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma –

1.

tehničnih vidikov opredelitve politično izpostavljenih oseb, kot je določeno v členu 3(8) navedene direktive;

2.

tehničnih meril za presojo, ali je v primerih iz člena 11(2) in (5) navedene direktive tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma nizko;

3.

tehničnih meril za presojo, ali je v skladu s členom 2(2) Direktive 2005/60/ES utemeljeno, da se za nekatere pravne ali fizične osebe, ki izvajajo finančne dejavnosti, ki potekajo zgolj občasno ali v omejenem obsegu, ta direktiva ne uporablja.

(a)

voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in namestniki ali pomočniki ministrov;

(b)

poslanci;

(c)

člani vrhovnih sodišč, ustavnih sodišč ali drugih sodnih organov na visoki ravni, na odločitve katerih, razen v izjemnih okoliščinah, ni mogoče vložiti nadaljnjih pritožb;

(d)

člani računskih sodišč ali svetov centralnih bank;

(e)

veleposlaniki, odpravniki poslov ter visoki častniki oboroženih sil;

(f)

člani upravnih, upravljalskih ali nadzornih organov državnih podjetij.

(a)

zakonec;

(b)

vsak partner, ki je po nacionalni zakonodaji obravnavan enako kot zakonec;

(c)

otroci in njihovi zakonci ali partnerji;

(d)

starši.

(a)

vsaka fizična oseba, za katero je znano, da ima skupni dobiček iz premoženja pravnih subjektov ali sklenjenega pravnega dogovora ali katere koli druge tesne poslovne odnose z osebo iz odstavka 1;

(b)

vsaka fizična oseba, ki ima edina dobiček iz premoženja pravnih subjektov ali pravni dogovor, za katerega je znano, da je bil dejansko vzpostavljen oziroma sklenjen v korist osebe iz odstavka 1.

(a)

stranka je delovala na javnem položaju v skladu s Pogodbo o Evropski uniji, pogodbama o Skupnostih ali sekundarno zakonodajo Skupnosti;

(b)

identiteta stranke je javno dostopna, transparentna in gotova;

(c)

dejavnosti stranke in njene računovodske prakse so transparentne;

(d)

stranka je odgovorna instituciji Skupnosti ali organom države članice ali pa obstajajo drugačni primerni postopki nadzora, ki zagotavljajo nadzor nad dejavnostjo stranke.

(a)

stranka je subjekt, ki opravlja finančne dejavnosti zunaj področja uporabe člena 2 Direktive 2005/60/ES, vendar se je zanjo razširilo področje uporabe nacionalne zakonodaje v skladu s členom 4 navedene direktive;

(b)

identiteta stranke je javno dostopna, transparentna in gotova;

(c)

stranka mora imeti po nacionalni zakonodaji obvezno dovoljenje za opravljanje finančnih dejavnosti in dovoljenje se lahko ukine, če pristojni organi menijo, da osebe, ki dejansko vodijo ali bodo vodile opravljanje dejavnosti takšnega subjekta, ali osebe, ki imajo dobiček iz premoženja, niso sposobne in primerne;

(d)

stranka je pod nadzorom pristojnih organov v smislu člena 37(3) Direktive 2005/60/ES glede izpolnjevanja obveznosti iz nacionalne zakonodaje v skladu z navedeno direktivo in, kadar je primerno, glede dodatnih obveznosti v skladu z nacionalno zakonodajo;

(e)

če stranka ne ravna v skladu z obveznostmi iz točke (a), se uvedejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, vključno z možnostjo uvedbe ustreznih upravnih ukrepov ali upravnih sankcij.

(a)

proizvod ima pisno pogodbeno podlago;

(b)

zadevne transakcije se izvršijo preko računa stranke pri kreditni ustanovi, za katero velja Direktiva 2005/60/ES, ali pri kreditni ustanovi v tretji državi, za katero veljajo enake zahteve, kot jih določa navedena direktiva;

(c)

proizvod ali zadevna transakcija nista anonimna in omogočata pravočasno uporabo člena 7(c) Direktive 2005/60/ES;

(d)

obstaja vnaprej določena meja najvišjega možnega zneska za zadevni proizvod;

(e)

tretje stranke ne smejo imeti koristi od proizvoda ali zadevne transakcije, razen v primeru smrti, invalidnosti, preživnine do vnaprej določene starosti ali podobno;

(f)

v primeru proizvodov ali zadevnih transakcij, ki omogočajo naložbe v finančna sredstva ali terjatve, vključno z zavarovanjem ali drugimi vrstami morebitnih terjatev:

(a)

absolutna omejitev finančne dejavnosti glede na promet;

(b)

omejitev glede na finančne dejavnosti posameznih finančnih transakcij;

(c)

finančna dejavnost ni glavna dejavnost;

(d)

finančna dejavnost je pomožna in neposredno povezana z glavno dejavnostjo;

(e)

z izjemo dejavnosti iz točke (3)(e) člena 2(1) Direktive 2005/60/ES glavna dejavnost ni dejavnost, navedena v členu 2(1) navedene direktive;

(f)

finančna dejavnost se zagotavlja samo strankam glavne dejavnosti in ni na splošno dostopna javnosti.