32002L0032

Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 7. maja 2002

o nezaželenih snoveh v živalski krmi

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3], glede na skupno besedilo, ki ga je potrdil Spravni odbor dne 26. marca 2002,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Potrebne so številne spremembe Direktive Sveta 1999/29/ES z dne 22. aprila 1999 o nezaželenih snoveh in proizvodih v prehrani živali [4]. Zaradi jasnosti in preglednosti je treba navedeno direktivo preoblikovati.

(2) Proizvodnja rejnih živali zavzema zelo pomembno mesto v kmetijstvu Skupnosti in zadovoljivi rezultati na področju zdravja ljudi in zdravja živali, dobrega počutja živali, okolja in finančnega stanja rejcev živine so v veliki meri odvisni od uporabe primerne krme dobre kakovosti.

(3) Pravila o krmi so potrebna, da se zagotovita produktivnost in trajnostni razvoj v kmetijstvu ter da se omogoči varovanje zdravja ljudi in živali, dobrega počutja živali ter okolja. Poleg tega je potrebna celovita ureditev higiene, da se na posameznih kmetijah zajamči krma dobre kakovosti celo tedaj, ko se je ne prideluje za trg.

(4) Za kakovost in varnost vode, ki jo uživajo živali, se morajo uporabljati enaka pravila kakor za kakovost in varnost proizvodov, namenjenih za krmo živali. Čeprav opredelitev pojma krme ne izključuje, da se voda šteje kot krma, ta ni vključena v nepopolni seznam glavnih posamičnih krmil, določen z Direktivo Sveta 96/25/ES z dne 29. aprila 1966 o prometu in uporabi posamičnih krmil [5]. Vprašanje, do katere mere se naj vodo obravnava kot krmo, je treba preučiti v okviru navedene direktive.

(5) Ugotovljeno je bilo, da lahko dodatki vsebujejo nezaželene snovi. Področje uporabe direktive je treba zato razširiti na dodatke.

(6) Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, lahko vsebujejo nezaželene snovi, ki lahko ogrozijo zdravje živali, ali zaradi svoje prisotnosti v živalskih proizvodih, zdravje ljudi ali okolje.

(7) Nemogoče je povsem odpraviti prisotnost nezaželenih snovi, vendar je pomembno, da se njihovo vsebnost v proizvodih, namenjenih za krmo živali, zmanjša ob ustreznem upoštevanju akutne strupenosti teh snovi, sposobnosti za biološko kopičenje in razgradljivost, da se preprečijo nezaželene in škodljive posledice. V sedanjem času ni primerno, da se vrednost te vsebnosti določi pod vrednostmi, ki se dajo odkriti s postopki analize, ki se določijo za Skupnost.

(8) Postopki za določanje ostankov nezaželenih snovi se čedalje bolj izboljšujejo tako, da se lahko odkrijejo tudi količine ostankov, ki so zanemarljive za zdravje živali in ljudi.

(9) Nezaželene snovi so lahko prisotne v proizvodih, namenjenih za krmo živali, samo v skladu s pogoji, opredeljenimi s to direktivo, in se za namene krmljenja živali ne smejo uporabljati na noben drug način. Ta direktiva se mora zato uporabljati, ne da bi vplivala na druge določbe Skupnosti o krmi in zlasti na predpise, ki se uporabljajo za krmne mešanice.

(10) Ta direktiva se mora uporabljati za proizvode, namenjene za živalsko krmo, od njihovega vstopa v Skupnost. Zaradi tega je treba določiti, da veljajo najvišje mejne vrednosti, določene za vsebnost nezaželenih snovi, na splošno od trenutka dajanja v promet proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, ali njihove uporabe na vseh stopnjah, zlasti pa takoj po njihovem uvozu.

(11) Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, morajo biti zdravi, neponarejeni in običajne trgovske kakovosti in zato ne smejo ob pravilni uporabi predstavljati nikakršne nevarnosti za zdravje ljudi, zdravje živali ali za okolje ali škodljivo vplivati na proizvodnjo rejnih živali. Uporabo ali dajanje v promet proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, katerih vsebnost nezaželenih snovi je tako visoka, da presega najvišje mejne vrednosti, predvidene v Prilogi I, je treba zato prepovedati.

(12) Prisotnost nekaterih nezaželenih snovi v dopolnilnih krmnih mešanicah mora biti omejena z določitvijo ustreznih najvišjih mejnih vsebnosti.

(13) Medtem ko se v nekaterih primerih določi najvišja mejna vrednost ob upoštevanju podatkov o sedanji osnovni obremenitvi, pa so potrebna nadaljnja prizadevanja za omejitev prisotnosti nekaterih posebnih nezaželenih snovi na najnižje možne vrednosti v proizvodih, namenjenih za krmo živali, tako da se zmanjša njihova prisotnost v krmni in prehranski verigi. Zaradi tega je treba v tej direktivi predvideti možnost, da se določijo pragovne vrednosti ukrepanja, ki so veliko nižje od določenih najvišjih mejnih vrednosti. Kjer so takšni pragovi ukrepanja prekoračeni, je treba opraviti preiskave, da se ugotovi vire nezaželenih snovi, in sprejeti ukrepe za zmanjšanje ali odpravo takih virov.

(14) Državam članicam mora biti dovoljeno, da ob nevarnosti za zdravje živali ali za okolje začasno znižajo najvišje vsebnosti, da določijo najvišjo vsebnost za druge snovi ali da prepovejo prisotnost takih snovi v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo. Zaradi zagotavljanja enotne uporabe se katere koli spremembe Priloge I k tej direktivi sprejmejo s postopkom Skupnosti za nujne primere na podlagi dokaznega gradiva in preventivnega načela.

(15) Za proizvode, namenjene za živalsko krmo, ki izpolnjujejo zahteve te direktive, se smejo ob dajanju v promet uporabljati samo tiste omejitve glede vsebnosti nezaželenih snovi, ki so določene v tej direktivi in Direktivi Sveta 95/53/ES z dne 25. oktobra 1995 o osnovnih načelih za izvajanje uradnih inšpekcijskih pregledov na področju prehrane živali [6].

(16) Države članice morajo predvideti ustrezne ukrepe za spremljanje v skladu z Direktivo 95/53/ES, da se zagotovi izpolnjevanje pogojev glede nezaželenih snovi pri uporabi proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, ali prometu z njimi.

(17) Uvesti je treba ustrezen postopek Skupnosti za prilagajanje tehničnih določb v prilogah k tej direktivi z upoštevanjem najnovejšega znanstvenega in tehničnega znanja.

(18) Zaradi olajšanja izvajanja predlaganih ukrepov je potreben postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega odbora za krmo, vzpostavljenega s Sklepom 70/372/ES [7].

(19) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [8] –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Ta direktiva obravnava nezaželene snovi v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo.

2. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v določbe v:

(a) Direktivi Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o krmnih dodatkih [9];

(b) Direktivi Sveta 96/25/ES in Direktivi Sveta 79/373/EGS z dne 2. aprila 1979 o trženju krmnih mešanic [10];

(c) Direktivi Sveta 76/895/EGS z dne 23. novembra 1976, ki se nanaša na določitev najvišjih mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na sadju in zelenjavi [11], Direktivi Sveta 86/362/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti za ostanke pesticidov v in na žitih [12], Direktivi Sveta 86/363/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na živilih živalskega izvora [13] in Direktivi Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti za ostanke pesticidov v in na nekaterih proizvodih rastlinskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo [14], če ostanki niso našteti v Prilogi I k tej direktivi;

(d) zakonodaji Skupnosti v zvezi z veterinarskimi zadevami, povezanimi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(e) Direktivi Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali [15];

(f) Direktivi Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi, namenjeni za posebne prehranske namene [16].

Člen 2

V tej direktivi:

(a) "krma" pomeni proizvode rastlinskega ali živalskega izvora v njihovem naravnem stanju, sveže ali konzervirane, in proizvode, dobljene z industrijsko predelavo le-teh, ter organske ali anorganske snovi, ki se uporabljajo posamezno ali v mešanicah, z ali brez dodatkov, za oralno krmljenje živali;

(b) "posamična krmila" pomenijo proizvode rastlinskega ali živalskega izvora v njihovem naravnem stanju, sveže ali konzervirane, in proizvode, dobljene z industrijsko predelavo le-teh, ter organske ali anorganske snovi, z ali brez dodatkov, ki so namenjeni za uporabo pri oralnem krmljenju živali bodisi neposredno kot taki ali po predelavi pri pripravi krmnih mešanic ali kot substrati za premikse;

(c) "dodatki" pomenijo dodatke, kakor so opredeljeni v členu 2(a) Direktive Sveta 70/524/EGS;

(d) "premiksi" pomenijo mešanice dodatkov ali mešanice enega ali več dodatkov s snovmi, ki se uporabljajo kot nosilci, namenjeni za proizvodnjo krme;

(e) "sestavljene krmne mešanice" pomenijo mešanice posamičnih krmil z ali brez dodatkov, ki so namenjene za oralno krmljene živali kot popolna ali kot dopolnilna krmna mešanica;

(f) "dopolnilna krmna mešanica" pomeni mešanice krm, ki imajo visoko vsebnost nekaterih snovi in ki zaradi svoje sestave zadoščajo za dnevni obrok samo, če se uporabljajo skupaj z drugo krmo;

(g) "popolne krmne mešanice" pomenijo mešanice krm, ki zadoščajo zaradi svoje sestave za dneven obrok;

(h) "proizvodi, namenjeni za krmo za živali" pomeni posamična krmila, premikse, dodatke, krmo in vse druge proizvode, namenjene za uporabo ali uporabljene kot živalska krma;

(i) "dnevni obrok" pomeni povprečno skupno količino krme, izračunano za vsebnost vlage 12 %, ki jo na dan potrebuje žival določene vrste, starostnega razreda in donosa, da zadovolji vse svoje potrebe;

(j) "živali" pomeni živali, ki pripadajo vrstam, ki jih običajno krmijo, redijo ali uživajo ljudje, kakor tudi živali, ki živijo prosto v naravi, če se jih hrani s krmo;

(k) "dajanje v promet" ali "promet" pomeni posedovanje proizvodov, namenjenih za krmo živali, za namene prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali katero koli drugo obliko oddaje proizvodov, bodisi brezplačno ali za plačilo, tretjim osebam, in prodajo ali druge oblike oddaje proizvodov;

(l) "nezaželena snov" pomeni katero koli snov ali proizvod, z izjemo povzročiteljev bolezni, ki je prisotna v in/ali na proizvodu, namenjenem za krmo za živali, in ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje in ki bi lahko škodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih živali.

Člen 3

1. Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, se lahko za uporabo v Skupnost uvozijo iz tretjih držav, dajo v promet in/ali uporabljajo v Skupnosti samo, če so zdravi, neponarejeni in običajne prodajne kakovosti in zaradi tega ob pravilni uporabi ne predstavljajo nikakršne nevarnosti za zdravje ljudi, zdravje živali ali za okolje in ne morejo prizadeti proizvodnjo rejnih živali.

2. Zlasti velja, da proizvodi namenjeni za živalsko krmo, niso v skladu z odstavkom 1, če vsebnost nezaželenih snovi v teh proizvodih presega najvišje mejne vrednosti, določene v Prilogi I.

Člen 4

1. Države članice določijo, da so nezaželene snovi, naštete v Prilogi I, v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo, dopustne samo ob upoštevanju pogojev, določenih v Prilogi.

2. Da bi zmanjšale ali odpravile vire nezaželenih snovi v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo, države članice v sodelovanju z gospodarskimi subjekti izvajajo preiskave za ugotavljanje virov nezaželenih snovi v primeru prekoračenja najvišjih mejnih vrednosti in v primeru ugotovitve povišane vsebnosti takih snovi, pri čemer upoštevajo osnovne obremenitvene vrednosti. Za enoten pristop ob zvišanih vsebnostih je lahko treba določiti pragove ukrepanja, pri katerih se take preiskave sprožijo. Ti pragovi ukrepanja se lahko določijo v Prilogi II.

Države članice posredujejo Komisiji in drugim državam članicam vse pomembne podatke in ugotovitve o izvoru in sprejetih ukrepih za zmanjšanje vsebnosti ali odpravo nezaželenih snovi. Podatki se pošiljajo v okviru letnega poročila, ki se Komisiji pošlje v skladu z določbami člena 22 Direktive 95/53/ES, razen v tistih primerih, ko imajo podatki neposreden pomen za druge države članice. V takem primeru se podatki posredujejo takoj.

Člen 5

Države članice določijo, da se proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, z vsebnostjo nezaželenih snovi, ki presega najvišjo mejno vrednost, določeno v Prilogi I, ne smejo mešati za namene razredčenja z istimi ali drugimi proizvodi za živalsko krmo.

Člen 6

Če ni posebnih določb za dopolnilne krmne mešanice, države članice predpišejo, da vsebnost nezaželenih snovi, naštetih v Prilogi I, v dopolnilnih krmnih mešanicah, ob upoštevanju njihovega deleža, predpisanega za uporabo v dnevnem obroku, ne sme biti višja od vrednosti, določenih za popolne krmne mešanice.

Člen 7

1. Če ima država članica na podlagi novih informacij ali ponovne ocene obstoječih informacij po sprejetju ustreznih določb razloge za domnevo, da najvišja vsebnost iz Priloge I ali da nezaželena snov, ki v Prilogi ni navedena, predstavlja nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje, lahko država članica začasno zniža obstoječo najvišjo mejno vrednost, določi najvišjo mejno vrednost ali prepove prisotnost te nezaželene snovi v proizvodih za živalsko krmo. O tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo, pri čemer navede razloge za svojo odločitev.

2. V skladu s postopkom iz člena 12 se takoj odloči o tem, ali je treba spremeniti prilogi I in II.

Dokler Svet ali Komisija ne sprejmeta odločitve, lahko država članica ohrani ukrepe, ki jih je sprejela.

Države članice morajo zagotoviti objavo sprejete odločitve.

Člen 8

1. V skladu s postopkom iz člena 11 Komisija ob upoštevanju razvoja znanstvenega in tehničnega znanja prilagodi prilogi I in II.

2. Razen tega Komisija v skladu s postopkom iz člena 11:

- občasno pripravi prečiščena besedila prilog I in II, ki vsebujejo katere koli prilagoditve, izvedene na podlagi odstavka 1,

- dodatno k merilom o dopustnosti proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, ki so bili obdelani s postopki za razstrupljanje, lahko Komisija določi merila glede dopustnosti takšnih postopkov razstrupljanja.

3. Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ukrepi, s katerimi se zajamči pravilna uporaba katerih koli dopustnih postopkov v smislu odstavka 2 in skladnost razstrupljenih proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, z določbami Priloge I.

Člen 9

Države članice zagotovijo, da za proizvode, namenjene za živalsko krmo, ki so v skladu s to direktivo, ne veljajo glede prisotnosti nezaželenih snovi nobene druge omejitve pri dajanju v promet razen tistih, ki so predvidene s to direktivo in Direktivo 95/53/ES.

Člen 10

Določbe, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi in živali ali na okolje, se sprejmejo po posvetovanju z ustreznim(-i) znanstvenim(-i) odborom(-i).

Člen 11

1. Odboru pomaga Stalni odbor za krmo, vzpostavljen s členom 1 Sklepa 70/372/EGS.

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljajo členi 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece.

Člen 12

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za krmo, vzpostavljen s členom 1 Sklepa 70/372/EGS.

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljajo členi 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na petnajst dni.

Člen 13

1. Države članice uporabljajo za proizvode, namenjene za živalsko krmo, proizvedene v Skupnosti in predvidene za izvoz v tretje države najmanj določbe te direktive.

2. Odstavek 1 ne vpliva na pravico držav članic, da dovolijo ponovni izvoz po pogojih iz člena 12 Uredbe (ES) št. 187/2002 [17]. Določbe člena 20 Uredbe se uporabljajo smiselno.

Člen 14

1. Direktiva 1999/29/ES se razveljavi s 1. avgustom 2003, kar pa ne posega v obveznosti držav članic, da upoštevajo roke iz dela B Priloge III k tej direktivi za prevzem direktiv, naštetih v delu A navedene priloge.

2. Sklicevanja na Direktivo 1999/29/ES se razumejo kot sklicevanja na to direktivo, in jih je treba brati v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge III.

Člen 15

Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 1. majem 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Sprejeti predpisi se uporabljajo od 1. avgusta 2003.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 16

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 17

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 7. maja 2002

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

R. de Rato y Figaredo

[1] UL C 89 E, 28.3.2000, str. 70, in UL C 96 E, 27.3.2001, str. 346.

[2] UL C 140, 18.5.2000, str. 9.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2000 (UL C 178, 22.6.2001, str. 160), Skupno stališče Sveta z dne 17. septembra 2001 (UL C 4, 7.1.2002, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2001 (še ni objavljen v Uradnem listu), Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2002 in Sklep Sveta z dne 22. aprila 2002.

[4] UL L 115, 4.5.1999, str. 32.

[5] UL L 125, 23.5.1996, str. 35. Direktiva, kakor jo bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/16/ES (UL L 105, 3.5.2000, str. 36).

[6] UL L 265, 8.11.1995, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 234, 1.9.2001, str. 55).

[7] UL L 170, 3.8.1970, str. 1.

[8] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[9] UL L 270, 14.12.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2205/2001 (UL L 297, 15.11.2001, str. 3).

[10] UL L 86, 6.4.1979, str. 30. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/2/ES (UL L 63, 6.3.2002, str. 23).

[11] UL L 340, 9.12.1976, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2000/57/ES (UL L 244, 29.9.2000, str. 76).

[12] UL L 221, 7.8.1986, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2002/23/ES (UL L 64, 7.3.2002, str. 13).

[13] UL L 221, 7.8.1986, str. 43. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/23/ES.

[14] UL L 350, 14.12.1990, str. 71. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/23/ES.

[15] UL L 213, 21.7.1982, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/20/ES (UL L 80, 25.3.1999, str. 20).

[16] UL L 237, 22.9.1993, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/29/ES (UL L 115, 4.5.1999, str. 32).

[17] Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o splošnih načelih in zahtevah prehranske zakonodaje, o ustanovitvi Evropskega organa za varnost živil in o postopkih pri zadevah v zvezi z varnostjo živil (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Nezaželene snovi | Proizvodi, namenjeni prehrani živali | Največja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage |

| |

(1) | (2) | (3) |

1.Arzen | Snovi, ki sestavljajo krmo, razen: | 2 |

–moke, pridobljene iz trave, posušene lucerne in posušene detelje, ter posušenih pesnih rezancev in posušenih predelanih pesnih rezancev | 4 |

–fosfatov in posamičnih krmil, pridobljenih iz predelave rib ali drugih morskih živali | 10 |

Popolne krmne mešanice, razen: | 2 |

–popolnih krmnih mešanic za ribe | 4 |

Dopolnilne krmne mešanice, razen: | 4 |

–mineralnih krmnih mešanic | 12 |

2.Svinec | Snovi, ki sestavljajo krmo, razen: | 10 |

–zelene krme | 40 |

–fosfatov | 30 |

–kvasovk | 5 |

Popolne krmne mešanice | 5 |

Dopolnilne krmne mešanice, razen: | 10 |

–mineralnih krmnih mešanic | 30 |

3.Fluor | Snovi, ki sestavljajo krmo, razen: | 150 |

–posamičnih krmil živalskega izvora | 500 |

–fosfatov | 2000 |

Popolne krmne mešanice, razen: | 150 |

–popolnih krmnih mešanic za govedo, ovce in koze | |

–v laktaciji | 30 |

–drugo | 50 |

–popolnih krmnih mešanic za prašiče | 100 |

–popolnih krmnih mešanic za perutnino | 350 |

–popolnih krmnih mešanic za piščance | 250 |

Mineralne krmne mešanice za govedo, ovce in koze | 2000 |

Druge dopolnilne krmne mešanice | 125 |

4.Živo srebro | Snovi, ki sestavljajo krmo, razen: | 0,1 |

–posamičnih krmil, pridobljenih iz predelave rib ali drugih morskih živali | 0,5 |

Popolne krmne mešanice, razen: | 0,1 |

–popolnih krmnih mešanic za pse in mačke | 0,4 |

Dopolnilne krmne mešanice, razen: | 0,2 |

–dopolnilnih krmnih mešanic za pse in mačke | |

5.Nitriti | Ribja moka | 60) (izraženi kot natrijev nitrit |

Popolne krmne mešanice, razen: –hrana za hišne živali razen ptic in akvarijskih rib | 15 (izraženi kot natrijev nitrit) |

6.Kadmij | Snovi rastlinskega izvora, ki sestavljajo krmo | 1 |

Snovi živalskega izvora, ki sestavljajo krmo, razen: | 2 |

–hrane za hišne živali | |

Fosfati | 10 |

Popolne krmne mešanice za govedo, ovce in koze, razen: | 1 |

–popolnih krmnih mešanic za teleta, jagnjeta in kozličke | |

Druge popolne krmne mešanice, razen: | 0,5 |

–hrana za hišne živali | |

Mineralne krmne mešanice | 5 |

Druge dopolnilne krmne mešanice za govedo, ovce in koze | 0,5 |

7.Aflatoksin B1 | Snovi, ki sestavljajo krmo, razen: | 0,05 |

–zemeljskih oreškov, kopre, palmovih jeder, bombažnega semena, babassuja, koruze in proizvodov, pridobljenih iz njihove predelave | 0,02 |

Popolne krmne mešanice za govedo, ovce in koze razen: | 0,05 |

–molznega goveda | 0,005 |

–telet in jagnjet | 0,01 |

Popolne krmne mešanice za prašiče in perutnino (razen mladih živali) | 0,02 |

Druge popolne krmne mešanice | 0,01 |

Dopolnilne krmne mešanice za govedo, ovce in koze (razen dopolnilnih krmnih mešanic za molzno govedo, teleta in jagnjeta) | 0,05 |

Dopolnilne krmne mešanice za prašiče in perutnino (razen mladih živali) | 0,03 |

Druge dopolnilne krmne mešanice | 0,005 |

8.Cianovodikova kislina | Snovi, ki sestavljajo krmo, razen: | 50 |

–lanenega semena | 250 |

–pogač iz lanenega semena | 350 |

–proizvodov iz manioke in mandljevih pogač | 100 |

Popolne krmne mešanice, razen: | 50 |

–popolnih krmnih mešanic za piščance | 10 |

9.Prosti gosipol | Snovi, ki sestavljajo krmo, razen: | 20 |

–tropin bombaževca | 1200 |

Popolne krmne mešanice, razen: | 20 |

–popolnih krmnih mešanic za govedo, ovce in koze | 500 |

–popolnih krmnih mešanic za perutnino (razen kokoši nesnic) in teleta | 100 |

–popolnih krmnih mešanic za kunce in prašiče (razen pujskov) | 60 |

10.Teobromin | Popolne krmne mešanice, razen: | 300 |

–popolnih krmnih mešanic za odraslo govedo | 700 |

11.Eterično gorčično olje | Snovi, ki sestavljajo krmo, razen: | 100 |

–tropin ogrščice | 4000 (izraženo kot alilizotiocianat) |

Popolne krmne mešanice, razen: | 150 (izraženo kot alilizotiocianat) |

–popolnih krmnih mešanic za govedo, ovce in koze (razen mladih živali) | 1000 (izraženo kot alilizotiocianat) |

–popolnih krmnih mešanic za prašiče (razen pujskov) in perutnino | 500 (izraženo kot alilizotiocianat) |

12.Viniltiooksazolidon (Viniloksazolidintion) | Popolne krmne mešanice za perutnino, razen: | 1000 |

–popolnih krmnih mešanic za kokoši nesnice | 500 |

13.Rženi rožiček (Claviceps purpurea) | Vse krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žita | 1000 |

14.Semena plevelov in nezmleto in nestrto sadje, ki vsebuje alkaloide, glukozide ali druge toksične snovi, samostojne ali v kombinaciji, vključno z | Vsa krma | 3000 |

(a)Lolium temulentum L., | 1000 |

(b)Lolium remotum Schrank, | 1000 |

(c)Datura stramonium L. | 1000 |

15.Kloščevec (ricinus) – Ricinus communis L. | Vsa krma | 10 (izražen kot lupine kloščevca) |

16.Crotalaria spp. | Vsa krma | 100 |

17.Aldrin | samostojen ali v kombinaciji, izražen kot dieldrin | Vsa krma, razen: | 0,01 |

18.Dieldrin | –maščob | 0,2 |

19.Kamfeklor (toksafen) | Vsa krma | 0,1 |

20.Klordan (vsota cis- and transizomerov ter oksiklordana, izražena kot klordan) | Vsa krma, razen: | 0,02 |

–maščob | 0,05 |

21.DDT (vsota DDT-, TDE- in DDE-izomerov, izražena kot DDT) | Vsa krma, razen: | 0,05 |

–maščob | 0,5 |

22.Endosulfan (vsota alfa- in beta-izomerov ter endosulfansulfata, izražena kot endosulfan) | Vsa krma, razen: | 0,1 |

–koruze | 0,2 |

–oljaric | 0,5 |

–popolnih krmnih mešanic za ribe | 0,005 |

23.Endrin (vsota endrina in delta-ketoiendrina, izražena kot endrin) | Vsa krma, razen: | 0,01 |

–maščob | 0,05 |

24.Heptaklor (vsota heptaklora in heptaklorepoksida, izražena kot heptaklor) | Vsa krma, razen: | 0,01 |

–maščob | 0,2 |

25.Heksaklorobenzen (HCB) | Vsa krma, razen: | 0,01 |

–maščob | 0,2 |

26.Heksakloro-cikloheksan (HCH) | | |

26.1alfa-izomeri | Vsa krma, razen: | 0,02 |

–maščob | 0,2 |

26.2beta-izomeri | Popolne krmne mešanice, razen: | 0,01 |

–popolnih krmnih mešanic za molzno govedo | 0,005 |

Snovi, ki sestavljajo krmo, razen: | 0,01 |

–maščob | 0,1 |

26.3gama-izomeri | Vsa krma, razen: | 0,2 |

–maščob | 2,0 |

27.Dioksin (vsota polikloriranih dibenzoparadioksinov (PCDD-jev) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF-jev), izražen v mednarodnih toksičnih ekvivalentih | Meso citrusov | 500 pg I-TEQ/kg (zgornja meja odkrivanja) |

28.Marelice – Prunus armeniaca L. | Vsa krma | Semena in sadeži rastlinskih vrst, navedenih nasproti, ter proizvodi njihove predelave so lahko v krmilih prisotni samo kot sledi, ki jih ni mogoče količinsko določiti |

29.Grenki mandelj – Prunus dulcis (Mill.) D. A. Webb var. amara (DC.) Focke (= Prunus amygdalus Batsch var. amara (DC.) Focke). |

30.Neoluščen bukov žir – Fagus silvatica L. |

31.Riček – Camelina sativa (L.) Crantz |

32.Mowrah, Bassia, Madhuca – Madhuca longifolia (L.) Macbr. (= Bassia longifolia L. = Illiped malabrorum Engl.) Madhuca indica Gmelin (= Bassia latifolia Roxb.) = Illipe latifolia (Roscb.) F. Mueller) |

33.Barbadoški orehi – Jatropha curcas L. |

34.Kroton – Croton tiglium L. |

35.Indijska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. and Coss. ssp. integrifolia (West.) Thell. |

36.Sareptska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. and Coss. ssp. juncea |

37.Kitajska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. and Coss. ssp. juncea var. lutea Batalin |

38.Črna ogrščica – Brassica nigra (L.) Koch |

39.Etiopska gorčica – Brassica carinata A. Braun |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA III

TABELA UJEMANJA

Direktiva 1999/29/ES | Ta direktiva |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2(a) | Člen 2(a) |

Člen 2(b) | Člen 2(b) |

Člen 2(c) | Člen 2(g) |

Člen 2(d) | Člen 2(f) |

Člen 2(e) | Člen 2(e) |

Člen 2(f) | Člen 2(i) |

Člen 2(g) | Člen 2(j) |

Člen 2(h) | – |

– | Člen 2(c) |

– | Člen 2(d) |

– | Člen 2(h) |

– | Člen 2(k) |

– | Člen 2(l) |

Člen 3 | Člen 3 |

Člen 4(1) | Člen 4(1) |

Člen 4(2) | – |

– | Člen 4(2) |

Člen 5 | – |

Člen 6 | – |

Člen 7 | Člen 5 |

Člen 8 | Člen 6 |

Člen 9 | Člen 7 |

Člen 10 | Člen 8 |

Člen 11 | Člen 9 |

Člen 12 | – |

– | Člen 10 |

Člen 13 | Člen 11 |

Člen 14 | Člen 12 |

Člen 15 | Člen 13 |

Člen 16 | – |

– | Člen 14 |

– | Člen 15 |

Člen 17 | Člen 16 |

Člen 18 | Člen 17 |

Priloga I | Priloga I |

Priloga II | – |

Priloga III | – |

Priloga IV | Priloga II |

--------------------------------------------------