1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja zamisel Evropske komisije o ustanovitvi evropske vodikove banke in jo poziva, naj ob upoštevanju podrobnih pripomb in priporočil iz njegovega mnenja o evropski strategiji za vodik z gospodarskega, okoljskega in socialnega vidika podrobneje opredeli v nadaljevanju predstavljene točke oziroma jih upošteva pri oblikovanju in uresničevanju zamisli o evropski vodikovi banki.

1.2EESO poudarja, da se fosilna goriva ne smejo subvencionirati s sredstvi EU. Zato je treba načelo neškodovanja uporabljati tudi za finančna sredstva, povezana z evropsko vodikovo banko: vodik (H2) se sme financirati s sredstvi EU le, če uporabljena električna energija prihaja iz virov, ki so združljivi z uredbo o taksonomiji in za katere se šteje, da znatno prispevajo k razogljičenju.

1.3Financiranje evropske vodikove banke mora biti prednostno namenjeno proizvodnji zelenega vodika in mora biti združljivo s pravili EU o vodiku. Po mnenju EESO bi morala evropska vodikova banka usmerjati povpraševanje, da bi bilo upravljanje povpraševanja in razpoložljivost v sektorjih, ki jih je težko elektrificirati (zlasti v jeklarstvu), čim boljše. Poleg tega bi moral mehanizem skupnega javnega naročanja v sektorjih, ki jih je težko elektrificirati, prispevati k preprečevanju cenovne konkurence v Evropi, zlasti v začetnem obdobju.

1.4EESO nasprotuje uporabi (neobnovljivih) virov energije iz evropskih električnih omrežij za energijsko intenzivne postopke elektrolize, saj bi se s tem povečalo splošno povpraševanje po energiji. Poudarja, da je treba uporabo vodika spodbujati v povezavi z razvojem obnovljivih virov energije in vodik uporabljati le tam, kjer neposredna elektrifikacija ni mogoča.

1.5V času, ko se soočamo z več krizami, je nujno v celoti preučiti možnosti za ustvarjanje delovnih mest v sektorjih v razvoju. EESO zato poziva Komisijo, naj analizira, katera znanja in spretnosti delavcev v panogah v zatonu bi bili lahko koristni na novih delovnih mestih v sektorju vodika.

1.6V skladu z načrtom REPowerEU naj bi v EU do leta 2030 proizvedli 10 milijonov ton zelenega vodika. Prednostno bi bilo treba pospešiti razvoj in širitev proizvodnih zmogljivosti Evrope, da bi dosegli energetsko neodvisnost in preprečili novo strateško odvisnost.

1.7EESO meni, da pri oblikovanju smernic za dodeljevanje sredstev iz evropske vodikove banke ne bi smeli upoštevati le stroškovne učinkovitosti projektov, ki naj bi prejeli podporo. Nasprotno, upoštevati bi bilo treba več dodatnih meril kakovosti, vključno s standardi okoljske in družbene trajnostnosti.

1.8EESO meni, da je treba obstoječi sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) dodatno okrepiti, med drugim z učinkovitimi zaščitnimi ukrepi, namenjenimi uvozu (mehanizem za prilagoditev na mejah). Predvidljiva in manj nestanovitna cenovna krivulja lahko pripomore h gotovosti za nujno potrebne naložbe v zeleni vodik. Komisija bi morala prednostno poskrbeti za varnost naložb v okviru sistema EU ETS, odpraviti subvencije za zemeljski plin ter zagotoviti podporo za raziskave, tehnologije in inovacije za tehnologije za proizvodnjo in distribucijo zelenega vodika.

1.9EESO poudarja, da morajo za uporabo vodika veljati visoke tehnične varnostne zahteve, zlasti za obrate, ter da bo treba določiti pogoje in uvesti spremljanje, da bi opredelili in zmanjšali tveganja.

1.10EESO obžaluje, da se premalo pozornosti namenja izvajanju strategije v različnih sektorjih, in poziva k večji vključenosti javnosti v ta proces preobrazbe na ravni podjetij in na politični ravni. Poleg tega poziva Komisijo, naj oceni vpliv razvoja zelenega vodika na stroške energije v gospodinjstvih.

1.11EESO priporoča, da Komisija pojasni prehodna obdobja za industrijo v skladu s potrebami posameznih panog na podlagi krivulj in ciljev zmanjševanja emisij. Jeklarsko, cementno in kemijsko industrijo ter nekatere dele prometnega sektorja je treba podpreti pri preoblikovanju energetskih sistemov in proizvodnih metod. EESO poudarja, da te ogljično intenzivne panoge v nasprotnem primeru morda ne bodo preživele sprememb.

1.12EESO meni, da bi morala evropska vodikova banka v sodelovanju z državami članicami in njihovimi organi ter drugimi finančnimi instrumenti in institucijami EU zagotoviti, da se bodo sredstva usklajevala tako, da se čim bolj povečajo njihove koristi, hkrati pa se prepreči prekomerno financiranje.

1.13EESO meni, da bi morala evropska vodikova banka vsebovati določbe o veljavnih plačah, razvoju delovne sile in vajeništvih, primerljive določbam ameriškega zakona o znižanju inflacije (IRA).

1.14EESO se strinja z zamislijo, na kateri temelji evropska vodikova banka, namreč da je treba ustvariti spodbude za vzpostavitev trga vodika. Načrtovano zaostrovanje pravil glede ločevanja lastništva vertikalno povezanih podjetij bi zatrlo številne občinske projekte, zavrlo razmah vodika in hitro povzročilo opustitev občinskih komunalnih projektov, umeščenih v lokalno okolje.

1.15EESO poudarja, da javna in občinska podjetja v okviru programov financiranja evropske vodikove banke ne smejo biti prikrajšana v primerjavi s tržnimi podjetji.

1.16EESO meni, da je evropski energetski prehod lahko uspešen le, če svetovna trgovina s surovinami, zlasti z energijo, temelji na načelih ekološke in družbene trajnostnosti ter spodbujanju obnovljivih virov energije.

2.Ozadje

2.1Komisija je v sporočilu o evropski vodikovi banki 1 na splošno predstavila njeno zasnovo v obliki finančnega instrumenta za zagon in spodbujanje proizvodnje in uvoza zelenega vodika v EU ter za javno in zasebno financiranje in s tem vzpostavitev trga in vrednostne verige za zeleni vodik. Zato evropska vodikova banka ni banka. S pobudo so določeni štirje stebri te banke, ki naj bi bili vzpostavljeni do konca leta 2023. Banka naj bi s sistemom dražb in plačilom fiksne cene na kilogram proizvedenega vodika za največ 10 let odpravila stroškovno vrzel med zelenim vodikom in fosilnimi gorivi za projekte v začetnem obdobju. Predviden je sistem za zagotavljanje preglednosti in usklajevanja v zvezi z razpoložljivostjo, vključno z dogovori ali sporazumi s tretjimi državami za dobavo vodika.

2.2Sporočilo ne vsebuje jasne povezave med politiko EU na področju vodika in strateškim pristopom odprte avtonomije ter industrijsko politiko in politiko konkurence EU. Informacije o uporabi sredstev sklada za inovacije, načrtovani prerazporeditvi sredstev in pričakovanem razmerju med javnimi in zasebnimi naložbami so skope. Prav tako niso opredeljene nobene prednostne naloge za proizvodnjo, uporabo in distribucijo zelenega vodika.

2.3Namen evropske vodikove banke je s proračunom v višini 3 milijarde EUR pripomoči k razvoju trga vodika, zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov do leta 2040. Naložbe, potrebne za razvoj proizvodnje vodika, so ocenjene na 335–471 milijard EUR 2 , kar pomeni, da morajo večino potrebnega financiranja zagotoviti države članice in zasebni viri, tudi če upoštevamo druga razpoložljiva sredstva EU.

2.4V zvezi s tem Komisija poudarja, da ima zeleni vodik ključno vlogo pri vzpostavitvi pametnega, bolje povezanega, optimiziranega in varnega neodvisnega energetskega sistema. Zeleni vodik in njegova vrednostna veriga sta lahko pomembna pri izravnavanju nihanj v dobavi energije iz obnovljivih virov in ciljno usmerjeni oskrbi sektorjev, ki jih je težko ali nemogoče elektrificirati.

2.5Vodik se lahko proizvaja na različne načine, vendar pogosto ni podnebju prijazen, zelen niti podnebno nevtralen. Odločilen dejavnik je vir energije, ki se uporablja za njegovo proizvodnjo. Tako na primer razlikujemo „rjavi“ vodik, proizveden z uplinjanjem premoga, „sivi“ vodik, proizveden z uporabo energije iz fosilnih goriv, in „rdeči“ vodik, proizveden z uporabo jedrske energije. Pri proizvodnji „modrega“ vodika nastajajo velike količine metana (ogljikov dioksid, ki se sprosti, se zajame in shranjuje). Brez izjeme je zeleni le vodik, ki se proizvaja z uporabo presežkov energije iz obnovljivih virov energije (vetrna, vodna ali sončna energija) 3 . V zvezi s tem EESO opozarja na svoje mnenje TEN/718, v katerem pozdravlja pojasnila Komisije v zvezi z opredelitvijo čistega vodika. Vendar v njem tudi navaja, da strategija kratkoročno in srednjeročno ohranja odprte možnosti tudi za druge oblike nizkoogljičnega vodika, ki se proizvaja iz fosilnih goriv z zajemanjem in shranjevanjem CO2, tj. tehnologijo, ki se še razvija. Z zelenim vodikom bi bilo trenutno mogoče zadovoljiti le 1 % svetovnih potreb po energiji. Gre za zelo redek, omejen in zato strateški vir.

2.6Komisija je v predlogu načrta REPowerEU pozvala k pospešitvi razvoja vodikove tehnologije do poletja 2023, da bi do leta 2030 vzpostavili infrastrukturo za proizvodnjo, uvoz in prenos 20 milijonov ton vodika 4 .

2.7Cilj programa InvestEU je podpirati javne in zasebne naložbe v podnebju prijazne tehnologije, vključno s tehnologijami vodikovega pogona. V industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora je predlagana poenostavitev postopkov programa InvestEU in njihova prilagoditev trenutnim potrebam. Cilj sklada za inovacije je podpreti inovativne tehnologije in rešitve, ki pomagajo pri razogljičenju energijsko intenzivne industrije ter povečanju uporabe obnovljivih virov energije in shranjevanja energije. V skladu z industrijskim načrtom v okviru zelenega dogovora bo v tem desetletju za ta namen zagotovljenih 40 milijard EUR. Evropska vodikova banka bo zagotovila 3 milijarde EUR za podporo razvoju trga vodika v EU. Zato je treba večino naložbenih potreb pokriti s sredstvi držav članic in iz zasebnih virov.

2.8Po ocenah združenja Hydrogen Europe bo proizvodnja vodika v EU ustvarila približno milijon novih delovnih mest, vključno s približno 150 000 visokokvalificiranimi delovnimi mesti.

3.Splošne ugotovitve

Podpora zelenemu vodiku brez izjem

3.1EESO poudarja, da se fosilna goriva ne smejo subvencionirati s sredstvi EU. Načelo neškodovanja, ki je izrecno navedeno v taksonomiji EU, je zato treba uporabljati tudi za sredstva, povezana z evropsko vodikovo banko. EESO poudarja, da se proizvodnja vodika z elektrolizo sme financirati s sredstvi EU le, če pri tem porabljena električna energija 5 prihaja iz virov, ki so združljivi z uredbo o taksonomiji in za katere se šteje, da znatno prispevajo k razogljičenju. Zato poudarja, da je treba zelenemu vodiku dati prednost v okviru evropske vodikove banke, saj je edina možnost, ki je združljiva s cilji glede podnebne nevtralnosti. 6

3.2Dolgoročno bi finančno podporo smela prejemati le proizvodnja zelenega vodika. EESO priporoča, da se prva dražba, ki jo je Komisija napovedala za jesen 2023 in bo namenjena podpori proizvodnji zelenega vodika, omeji na sektorje, ki jih je težko elektrificirati.

3.3Hkrati priznava, da bo kratkoročno potrebna uporaba „modrega“ vodika, dokler zeleni vodik ne bo na voljo v zadostni količini in po sprejemljivi ceni. Za upravljanje povpraševanja bi morala evropska vodikova banka služiti kot orodje za njegovo združevanje, ki bi zagotavljalo pregled nad povpraševanjem po vodiku v sektorjih, ki jih je težko elektrificirati, in ga povezovalo, da bi bila dobavna cena čim nižja. To pomeni, da bo delovala podobno kot energetska platforma EU, kot je predlagano v sporočilu o evropski vodikovi banki.

3.4EESO se strinja s stališčem, izraženim v sporočilu o evropski vodikovi banki, da bi lahko mehanizem skupnega javnega naročanja vodika v sektorjih, ki jih je težko elektrificirati, pomagal preprečiti konkurenco v Evropi in namesto tega spodbujal skupno javno naročanje. Ta skupna javna naročila bi lahko pomagala vzpostaviti prve delujoče vrednostne verige za uvoz v EU. EESO opozarja, da bo evropska vodikova banka odgovorna tako za financiranje kot tudi usklajevanje, zato bo potrebovala precejšnje strokovno znanje na več različnih področjih.

3.5EESO nasprotuje uporabi neobnovljivih virov energije iz evropskih električnih omrežij za energijsko intenzivne postopke elektrolize, saj bi se s tem povečalo splošno povpraševanje po energiji. Namesto tega so potrebna jasna in pregledna pravila, da bi se za razširitev proizvodnje zelenega vodika uporabljala izključno presežna električna energija iz obnovljivih virov. Poudarja, da je treba uporabo vodika spodbujati v povezavi z razvojem obnovljivih virov energije in vodik uporabljati le tam, kjer neposredna elektrifikacija ni mogoča.

3.6Kot je opisano v evropskem načrtu za vodik 7 , uporaba zelenega vodika ni primerna za široko vsakodnevno uporabo pri končnem potrošniku, zlasti na področjih zasebnega prevoza in sistemov ogrevanja.

3.7EESO meni, da se pri oblikovanju smernic za dodeljevanje sredstev iz evropske vodikove banke ne bi smelo upoštevati le stroškovne učinkovitosti projektov, ki naj bi prejeli podporo. Ključna merila morajo biti predvsem energetska varnost, okoljska trajnostnost, spodbujanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest ter nujnost potreb po naložbah. Poleg tega bi moralo biti obvezno tudi zagotavljanje konkurenčnosti, določitev socialnih in okoljskih meril ter uporaba energije iz obnovljivih virov v državah dobaviteljicah.

3.8EESO meni, da je treba obstoječi sistem EU ETS dodatno okrepiti, med drugim z učinkovitimi zaščitnimi ukrepi, namenjenimi uvozu (mehanizem za prilagoditev na mejah). Predvidljiva cenovna krivulja z nizko stopnjo nestanovitnosti lahko pripomore k varnosti potrebnih naložb v zeleni vodik. Komisija bi morala prednostno poskrbeti za učinkovito upravljanje količin in varnost naložb v okviru sistema EU ETS, odpravo subvencij za zemeljski plin ter financiranje raziskav, tehnologije in inovacij za tehnologije za proizvodnjo in distribucijo zelenega vodika.

3.9EESO poudarja, da sta za razvoj sektorskega vodikovega gospodarstva, ki bo prilagojeno posameznim načinom uporabe, potrebna javna podpora in sodelovanje javnosti, ne glede na to, ali gre za podjetnike, delavce ali potrošnike. Obžaluje, da se premalo pozornosti namenja izvajanju strategije v različnih sektorjih, in poziva k večji vključenosti javnosti v ta proces preobrazbe na ravni podjetij in na politični ravni. Poleg tega poziva Komisijo, naj oceni vpliv razvoja zelenega vodika na stroške energije v gospodinjstvih.

3.10Komisija je z odobritvijo pomembnega projekta skupnega evropskega interesa na področju vodika Hy2Tech že utrla pot za naložbe v tehnologijo zelenega vodika in razvoj infrastrukture. EESO poziva k usklajenosti med podpornimi ukrepi evropske vodikove banke ter obstoječimi pobudami, podpornimi programi in pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa.

Zmanjšanje strateške odvisnosti

3.11V skladu z načrtom REPowerEU naj bi v EU do leta 2030 proizvedli 10 milijonov ton zelenega vodika. Prednost bi bilo treba dati pospeševanju razvoja in širitve proizvodnih zmogljivosti Evrope, da bi dosegli energetsko neodvisnost in preprečili novo strateško odvisnost. Glede na to bi bilo treba diverzificirati tudi vire dobave in dobavne pogodbe ter pri uvozu vodika poskrbeti za spoštovanje evropskih vrednot. Pri tem je treba upoštevati geografske danosti (npr. proizvodne in izvozne možnosti in zmogljivosti države) ter cilje strateške avtonomije EU. Sporazumi s tretjimi državami bi morali vsebovati zavezo k okoljski, družbeni in gospodarski trajnostnosti.

3.12Poleg tega EESO meni, da bi bilo treba sporazume o uvozu zelenega vodika skleniti le, če dodana vrednost koristi tudi nacionalnim proizvajalcem v državah dobaviteljicah in če se vodik, uvožen iz tretjih držav, proizvaja izključno z uporabo presežne električne energije iz obnovljivih virov energije. To bo prispevalo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo v EU in tretjih državah.

3.13EESO meni, da je evropski energetski prehod lahko uspešen le, če svetovna trgovina s surovinami, zlasti z energijo, temelji na načelih ekološke in družbene trajnostnosti ter spodbujanju obnovljivih virov energije. Energetska in industrijska politika EU ne sme ovirati držav svetovnega juga pri njihovem pravičnem prehodu in jim preprečevati, da bi razvile lastne zmogljivosti v sektorju vodika. Strateški energetski ekstraktivizem škoduje svetovnemu energetskemu prehodu in s tem dolgoročno tudi evropskemu. Namesto tega so potrebni novi pristopi za sklenitev mednarodnih sporazumov o sodelovanju na področju podnebja in energije.

Financiranje in institucionalno izvajanje

3.14EESO meni, da bi morala evropska vodikova banka v sodelovanju z državami članicami ter drugimi finančnimi instrumenti in institucijami EU zagotoviti, da se bodo sredstva usklajevala tako, da se čim bolj povečajo njihove koristi, hkrati pa se prepreči prekomerno financiranje. Da bo evropska vodikova banka uspešna, je treba tudi čim bolj zmanjšati birokratske ovire pri dostopu do sredstev, zlasti glede na preprostost ameriškega zakona o zmanjšanju inflacije. EESO opozarja, da je treba zagotoviti privlačno in varno okolje za vlagatelje, da se prepreči selitev naložb drugam zaradi ugodnih dolgoročnih pogojev, kot jih ponujajo ZDA s svojim zakonom o zmanjšanju inflacije.

3.15EESO meni, da bi morala evropska vodikova banka po vzoru ameriškega zakona o znižanju inflacije vključevati določbe o veljavnih plačah, razvoju delovne sile in vajeništvih, da bi večji in bolj raznoliki nabor kvalificiranih delavcev imel dostop do dobrih delovnih mest in da bi imeli delavci znanja in spretnosti, potrebne za doseganje ciljev na področju čiste energije.

3.16Ker so poleg javnih naložb potrebne tudi obsežne zasebne naložbe, je nujna predhodna ocena multiplikacijskih učinkov javnih naložb, ki bo temeljila na natančni naknadni oceni multiplikacijskih učinkov najnovejših programov (InvestEU, pomembni projekti skupnega evropskega interesa itd.).

3.17EESO meni, da je treba za oblikovanje trga vodika ustvariti spodbude, kot so razvoj pametnih omrežij, infrastrukture, skladiščnih zmogljivosti in pravnih okvirov. Načrtovano zaostrovanje pravil glede lastniškega ločevanja vertikalno povezanih podjetij, ki so pogosto občinska komunalna podjetja in so lahko dejavna v proizvodnji vodika ali upravljanju omrežja, od leta 2031 bi zatrlo številne občinske projekte. To bi zavrlo razmah vodika in povzročilo opustitev občinskih komunalnih projektov, umeščenih v lokalno okolje.

3.18EESO opozarja, da javna in občinska podjetja v okviru programov financiranja evropske vodikove banke ne smejo biti prikrajšana v primerjavi s tržnimi podjetji.

Socialna razsežnost

3.19V času, ko se soočamo z več krizami, so bistvenega pomena naložbe v delovna mesta, primerna za prihodnost. EESO zato poudarja pomen kakovostnega usposabljanja za delavce in dejstvo, da mora energetski sektor postati privlačnejši za mlade v Evropi. V ta namen bi lahko EU ustanovila centre odličnosti za vajeništvo na delovnih mestih, ki bodo potrebna v povezavi z zelenim vodikom. Pri tem je treba zagotoviti skladnost z akademijami za neto ničelne industrije, ki jih Komisija predlaga v industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora. Te akademije bi morale uvesti tudi programe izpopolnjevanja in preusposabljanja v strateških energetskih in proizvodnih sektorjih, kot je zeleni vodik. Poleg tega bi morala Komisija tesno sodelovati z državami članicami, da bi vzpostavila standardizirane postopke akreditacije, zagotovila vzajemno priznavanje kvalifikacij ter pripravila smernice za izobraževanje in usposabljanje na tem področju.

3.20Poleg teh sektorskih programov za izpopolnjevanje in preusposabljanje, specifičnih za podjetja, se je treba v družbi bolj osredotočiti na poklicno usposabljanje in nadaljnje izobraževanje. V celotnem izobraževalnem sistemu je treba storiti več za ozaveščanje o pravičnem prehodu in zagotavljanje potrebnih znanj in spretnosti.

3.21Za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest z izkoriščanjem tehnologije zelenega vodika je potrebna podpora za MSP, ki prispevajo skoraj dve tretjini delovnih mest v evropskem nefinančnem zasebnem sektorju 8 . EESO poziva Komisijo, naj pri oblikovanju evropske vodikove banke posebno pozornost nameni podpori MSP.

3.22EESO poudarja tudi, da mora EU za večjo konkurenčnost in odpornost ohraniti nadzor nad svojimi sredstvi in industrijo ter obravnavati vprašanje industrijskega dampinga iz drugih svetovnih regij.

Zahteve glede varnosti

3.23EESO poudarja, da morajo za uporabo vodika veljati visoke tehnične varnostne zahteve, zlasti za obrate, ter da bo treba določiti pogoje in uvesti spremljanje, da bi opredelili in zmanjšali tveganja.

V Bruslju, 14. junija 2023

Oliver RÖPKE

predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

_____________

(1)     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM%3A2023%3A156%3AFIN&qid=1679087069513 .

(2)    Delovni dokument služb Komisije SWD(2022) 230, str. 28.

(3)     Wasserstoff-Farbenlehre (Barvni sistem vodika) | SOLARIFY .

(4)    COM(2022) 230 final, str. 7, in SWD(2022) 230, str. 26.

(5)    Če na primer upravljavec elektrolizatorjev dokaže, da električno energijo za elektrolizo prejema neposredno iz novega obrata za pridobivanje energije iz obnovljivih virov ali ima pogodbo za dobavo električne energije samo v času, ko so cene na veleprodajnem trgu negativne.

(6)    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo, 27. januar 2021.

(7)    Skupno podjetje za čisti vodik (2019): Hydrogen roadmap Europe: a sustainable pathway for the European energy transition (Evropski načrt za vodik: trajnostna pot za evropski energetski prehod), Hydrogen roadmap Europe – Urad za publikacije Evropske unije .

(8)     https://www.touteleurope.eu/actualite/les-entreprises-dans-l-union-europeenne.html .