Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzgericht (Avstrija) 3. novembra 2020 – XO/Finanzamt Waldviertel

(Zadeva C-574/20)

(2021/C 35/41)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: XO

Toženi organ: Finanzamt Waldviertel

Vprašanja za predhodno odločanje

Prvo vprašanje, ki se nanaša na veljavnost sekundarne zakonodaje:

Ali sta člena 4 in 7 Uredbe (ES) št. 883/2004 (1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 465/2012 (2) veljavna?

Drugo vprašanje:

Ali je treba člen 7 Uredbe št. 883/2004, zlasti njegov naslov „Odstop od pravil glede stalnega prebivališča“, razlagati tako, da je preprečil pravno veljavno sprejetje indeksacije družinskih dajatev glede na kupno moč v državi stalnega prebivališča, ki je urejena v splošnih določilih člena 8a Familienlastenausgleichsgesetz 1967 (zakon o izravnavi družinskih stroškov iz leta 1967; v nadaljevanju FLAG), člena 33(3), točka 2, Einkommensteuergesetz 1988 (zakon o dohodnini iz leta 1988; v nadaljevanju: EStG) in Familienbeihilfe-Kinderabsetzbetrag-EU-Anpassungsverordnung (uredba o prilagoditvi družinskega dodatka in odbitka davka za otroke v EU; v nadaljevanju: EU-Anpassungsverordnung), kadar ta za določene države članice pomeni znižanje vrednosti družinskega dodatka?

Tretje vprašanje:

Ali je treba prepoved zmanjšanja denarnih dajatev, ki je določena v členu 7 Uredbe št. 883/2004, zlasti njeno besedno zvezo „se denarne dajatve […] ne morejo zmanjšati, spremeniti, začasno ustaviti, odvzeti ali zapleniti“ razlagati tako, da v skladu z navedeno določbo ni preprečil veljavnega sprejetja določb člena 8a FLAG in člena 33(3), točka 2, EStG, ki ureja indeksiranje družinskih dajatev s kupno močjo v državi stalnega prebivališča, kadar je treba obravnavane družinske dajatve višje ovrednotiti?

Četrto in peto vprašanje, ki se nanašata na izvedensko mnenje, ki je bilo podlaga za spremembo zakona:

Četrto vprašanje:

Ali je treba člena 7 in 67 Uredbe št. 883/2004 razlagati tako in ju razmejiti na tak način, da se člen 7 nanaša na postopek sprejetja pravila glede stalnega prebivališča v parlamentu države članice kot splošnega in abstraktnega pravila, medtem ko se člen 67 v konkretnem posamičnem primeru nanaša na način sprejetja posamičnega in konkretnega pravila in je naslovljen neposredno na nosilca, kot se je sprva izkazal na podlagi naslova II osnovne uredbe?

Peto vprašanje:

Ali je treba člena 67, 68(1) in (2) Uredbe št. 883/2004 in člen 60(1) Uredbe št. 987/2009 razlagati tako, da jih je treba, tako kot njihove predhodne določbe iz členov 73 in 76 Uredbe št. 1408/71 in člena 10 Uredbe št. 574/72 uporabiti skupaj in ju zato razlagati le v kontekstu, in da ob upoštevanju prepovedi prekrivanja skupaj sledita cilju, da oseba ne bi izgubila pravic, kar se zagotavlja s tipizacijo in določitvijo hierarhije udeleženih držav članic, kot je določena v členu 68(1) in (2), in izrecno odreditvijo morebitnih doplačil pristojne države članice, katere zakonodaja velja sekundarno, tako da ni dopustna ločena razlaga člena 67 Uredbe št. 883/2004, kot izhaja iz izvedenskega mnenja?

Šesto vprašanje:

Ali je treba pojem „se splošno uporablja“ uredbe in besedno zvezo „Zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja“ iz člena 288, drugi odstavek, PDEU razlagati tako, da sta preprečila tudi pravno veljavno sprejetje posamičnih pravil pristojnih nosilcev, ki so se opirali na pravila, ki določajo indeksacijo, in odločba, zoper katero je bila v postopku v glavni stvari vložena pritožba, formalno ni postala pravnomočna (dokončna)?

Sedmo vprašanje:

Ali sta člen 53(1) FLAG iz prvotne različice Budgetbegleitgesetz (spremljevalni zakon o proračunu) z dne 29. decembra 2000, BGBl 1142/2000, in člen 53(4) FLAG iz prvotne različice zveznega zakona z dne 4. decembra 2018, s katerim se spremenijo Familienlastenausgleichsgesetz 1967 (zakon o izravnavi družinskih stroškov iz leta 1967), Einkommensteuergesetz 1988 (zakon o dohodnini iz leta 1988) in Entwicklungshelfergesetz (zakon o razvojnih delavcih), BGBl I 83/2018, v nasprotju s prepovedjo prenosa uredb v smislu člena 288, drugi odstavek, PDEU?

Vprašanja od osmega do dvanajstega, ki jih je treba preučiti skupaj

Osmo vprašanje:

Ali je treba zahtevo po enakem obravnavanju kot državljani v skladu s členom 4 Uredbe št. 883/2004 oziroma prepoved diskriminacije iz člena 45(2) PDEU, ki je njegov temelj, razlagati tako, da sta upoštevana, le če je delavec migrant izenačen z državljanom, ki uresničuje položaj z nacionalnimi elementi, in mu zato vnaprej sporočijo in tekoče mesečno vnaprej izplačujejo družinski dodatek v skladu s členom 12 v povezavi s členoma 2 in 8 FLAG, ali je zahteva po enakem obravnavanju kot državljani izpolnjena, če je delavec migrant izenačen z državljanom, ki tako kot on uresničuje meddržavni položaj v skladu s členom 4 FLAG, vendar pa v drugem primeru družinski dodatek na podlagi člena 4(4) FLAG prejme šele letno po poteku koledarskega leta za zadevno koledarsko leto?

Deveto vprašanje

Ali je treba v členu 68(2), drugi stavek, Uredbe št. 883/2004 določeno mirovanje upravičenosti do družinskih dajatev na podlagi druge nasprotujoče si zakonodaje do višine zneska, ki je določen v skladu s zakonodajo, ki velja primarno, razlagati tako, da nasprotuje pravilu države članice o prepovedi prekrivanja, kakršen je člen 4, od (1) do (3), FLAG, ki določa, da je Avstrija kot primarno pristojna država članica v izhodiščnem položaju, kakršen je obravnavani, upravičena, da zmanjša družinske dodatke za upravičenosti do „primerljivega tujega dodatka“ v drugi državi članici, ker je že pravilo prava Unije preprečilo prepoved prekrivanja in je pravilo prepovedi prekrivanja iz člena 4, od (1) do (3), FLAG zato brezpredmetno?

Deseto vprašanje

Ali je v členu 68(2), drugi stavek, Uredbe št. 883/2004 določeno mirovanje upravičenosti do družinskih dajatev na podlagi druge nasprotujoče si zakonodaje do višine zneska, ki je določen v skladu z zakonodajo, ki velja primarno, razlagati tako, da je država članica, katere zakonodaja velja sekundarno in ki mora na podlagi določb prava Unije upoštevati mirovanje družinskih dajatev, kot so določene v njeni zakonodaji, zavezana, da zavrne zahtevek delavca migranta ali družinskega člana ali druge osebe, ki bi bila sicer po zakonodaji države članice upravičena, in da družinske dajatve do višine zneska, ki je določen po zakonodaji, ki velja primarno, ne dodeli, celo če bi bila s povsem nacionalnega vidika – morda na podlagi alternativne pravne podlage – odobritev dopuščena?

Enajsto vprašanje

V primeru pritrdilnega odgovora na deseto vprašanje se postavi vprašanje, ali bi morala država članica, katere zakonodaja velja sekundarno in ki mora na podlagi zahteve prava Unije upoštevati mirovanje družinskih dajatev, ki so določene v njeni zakonodaji, vendar pa zaradi nižje višine ni dolžna plačati razlike med zneski v višini zneska dajatev, ki bi tega presegal, zahtevek zavrniti z utemeljitvijo, da mirovanje iz člena 68(2), drugi stavek, Uredbe št. 882/2004 nasprotuje dodelitvi upravičenosti do družinskih dajatev?

Dvanajsto vprašanje

Ali je treba člen 68(1) in (2) Uredbe št. 883/2004 razlagati tako, da obrazec E411 Upravne komisije za socialno varnost delavcev migrantov, ki ga mora v točkah 6 in 7 izpolniti tista država članica, katere zakonodaja velja sekundarno, v položaju kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ne ustreza več potrebam obveščenosti države članice, katere zakonodaja veljajo primarno, ker primarno pristojna država članica potrebuje informacijo druge države članice v smislu desetega in enajstega vprašanja, da ta izvaja mirovanje iz člena 68(2), drugi stavek, Uredbe št. 883/2004, zaradi česar ni treba obravnavati pravnega položaja države članice, v katerega spada tudi dohodkovni prag?

Trinajsto vprašanje:

Ali je treba dolžnost prenovitve zakonodaje, ki jo je Sodišče na podlagi načela lojalnosti v skladu s členom 4(3) PEU razvilo v svoji ustaljeni sodni praksi, razumeti tako, da bi jo lahko na podlagi predloga predložitvenega sodišča uresničilo tudi Verfassungsgerichtshof (ustavno sodišče, Avstrija)?

Štirinajsto vprašanje:

Ali je treba člen 267, prvi odstavek, točka (b), PDEU o vprašanju veljavnosti sekundarne zakonodaje, ki je obvezno celo za predložitveno sodišče, ki ni zadnja instanca, in z vprašanjem veljavnosti povezano obveznost predložitvenega sodišča, da zagotovi uporabo veljavnega prava Unije z izdajo sklepa o dovolitvi začasne odredbe, s katerim zaradi primarnosti prava Unije revizija ni bila dopuščena, razlagati tako, da pravo Unije nasprotuje pravilom držav članic, kakršne so člen 133(4) in 9 B Bundes-Verfassungsgesetz (zvezni ustavni zakon; v nadaljevanju: B-VG) v povezavi s členom 25a, od (1) do (3), Verwaltungsgerichtshofgesetz (zakon o vrhovnem upravnem sodišču; v nadaljevanju: VwGG) ter člen 30a(7) VwGG, ki strankam izhodiščnega upravnega postopka priznava pravico do nacionalnega pravnega varstva Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija) v obliki izredne revizije zoper sklep Verwaltungsgericht (upravno sodišče, Avstrija)?

(1)  Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72, popravljena v UL 2004, L 200, str. 1).

(2)  Uredba (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL 2012, L 149, str. 4).