This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62013CN0140
Case C-140/13: Request for a preliminary ruling from the Verwaltungsgericht Frankfurt am Main (Germany) lodged on 20 March 2013 — Annett Altmann and Others v Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht
Zadeva C-140/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichts Frankfurt am Main (Nemčija) 20. marca 2013 – Annett Altmann in drugi proti Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht
Zadeva C-140/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichts Frankfurt am Main (Nemčija) 20. marca 2013 – Annett Altmann in drugi proti Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht
UL C 156, 1.6.2013, p. 22–23
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
1.6.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 156/22 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichts Frankfurt am Main (Nemčija) 20. marca 2013 – Annett Altmann in drugi proti Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht
(Zadeva C-140/13)
2013/C 156/35
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Verwaltungsgericht Frankfurt am Main
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: Annett Altmann, Torsten Altmann, Hans Abel, Doris Anschütz, Heinz Anschütz, Waltraud Apitzsch, Uwe Apitzsch, Andrea Arnold, Klaus Arnold, Simone Arnold, Barbara Assheuer, Ingeborg Aubele, Karl-Heinz Aubele
Tožena stranka: Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht
Vprašanji za predhodno odločanje
1. |
Ali je združljivo s pravom Evropske unije, da se lahko zavezujoča dolžnost varovanja zaupnih podatkov, ki jo imajo nacionalni organi, ki opravljajo nadzor nad podjetji, ki opravljajo finančne storitve, in ki temelji na zadevnih pravnih aktih prava Unije (v tem primeru Direktiva 2004/109/ES (1), Direktiva 2006/48/ES (2) in Direktiva 2009/65/ES (3)), ustrezno prenesenih v nacionalno pravo, v Zvezni republiki Nemčiji s členom 9 Kreditwesengesetz (zakon o bančništvu) in členom 8 Wertpapierhandelsgesetz (zakon o trgovanju z vrednostnimi papirji), krši z uporabo in razlago nacionalne procesnopravne določbe, kot je člen 99 VwGO (Verwaltungsgerichtsordnung, zakonik o upravnem postopku)? |
2. |
Ali se lahko nadzorni organ, kot je zvezni urad za nadzor finančnih storitev, v razmerju do osebe, ki je pri njem zaprosila za dostop do podatkov o določenem ponudniku finančnih storitev v skladu z nemškim zakonom o svobodi obveščanja, sklicuje na dolžnost varovanja zaupnih podatkov, ki ga zavezuje med drugim na podlagi prava Unije in ki je urejena v členu 9 zakona o bančništvu in členu 8 zakona o trgovanju z vrednostnimi papirji, če je bil bistveni poslovni model družbe, ki je ponujala finančne storitve, vendar je medtem zaradi insolventnosti prenehala poslovati in je v likvidaciji, sistematično pripravljena naložbena goljufija, povezana z zavestnim oškodovanjem vlagateljev, in so bili odgovorni te družbe pravnomočno obsojeni na večletno zaporno kazen? |
(1) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, str. 38).
(2) Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177, str. 1).
(3) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, str. 32).