Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Netipične oblike dela in platformne zadruge v digitalni preobrazbi industrije

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 152/06)

Poročevalec:	Giuseppe GUERINI
Soporočevalec:	Erwin DE DEYN

Sklep plenarne skupščine	25. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja mnenja posvetovalne komisije	10. 11. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	8. 12. 2021
Plenarno zasedanje št.	565
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	219/0/10

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Gospodarstvo digitalnih platform doživlja razcvet, ki presega meje Evropske unije. Z naraščanjem tega pojava se je povečalo tudi število različnih oblik delovnih razmerij za osebe, ki delajo prek teh platform: samozaposlitev, razmerja občasnega sodelovanja in individualne pogodbe o zaposlitvi. V tem okviru so lahko delavske zadruge zanimivo orodje za stabilnejša delovna razmerja prek digitalnih platform.

1.2

Glede na velikost tega trga EESO meni, da je koristno in potrebno, da Evropska unija in države članice uskladijo izvajanje ustreznih predpisov, da bi zagotovile ravnovesje med potrebami po inovacijah ter varstvom pravic delavcev na digitalnih platformah, tako kot je v osnutku uredb o aktu o digitalnih storitvah in aktu o digitalnih trgih poskrbljeno za varstvo potrošnikov in uporabnikov.

1.3

Digitalne platforme spodbujajo tudi razvoj novih oblik podjetij, ki lahko povečajo možnosti aktivnega sodelovanja številnih oseb na novih digitalnih trgih. Med temi oblikami podjetij je še posebej zanimiva oblika zadruge, saj omogoča vključujoče sodelovanje pri upravljanju digitalnih platform.

1.4

Oblika zadruge omogoča razvoj podjetij, ki jih ustanovijo samozaposlene osebe, ki želijo ohraniti samostojnost in ustvarjalnost, obenem pa izboljšati svoj dohodek, pogoje dela in dostop do socialne zaščite, s čimer se izognejo netipičnim oblikam dela.

1.5

EESO meni, da lahko oblika zadruge poveže lastnosti digitalnih platform in organizacijski model delavske zadruge ter obenem omogoči, da člani, kadar je to potrebno, ohranijo status zaposlenih delavcev in celotno varstvo, ki ga delavcem zagotavljajo kolektivne pogodbe.

1.6

EESO spodbuja Evropsko komisijo, države članice in socialne partnerje, naj predvidijo pobude za spodbujanje razvoja platformnih zadrug, ki bi z novimi tehnologijami ter zadružnim povezovanjem mladih delavcev in podjetnikov podpirale podjetniško usmerjenost.

1.7

Za učinkovito izvajanje teh pobud je potrebno sodelovanje vseh zainteresiranih strani. Pri tem ima lahko socialni dialog ključno vlogo, zato je EESO pripravljen prevzeti vlogo pri spodbujanju platformnih zadrug.

1.8

Digitalne platforme nimajo kopenskih meja. Poleg tega se na evropskem ozemlju uporablja načelo države izvora. Uspeh teh pobud je odvisen od enakega razumevanja teh vprašanj in enakega ukrepanja na njihovi podlagi. EESO poziva, naj se pozornost nameni nevarnosti razdrobitve notranjega trga, kar bi škodilo platformam in njihovim zaposlenim.

1.9

EESO meni, da bi bilo treba pri uresničevanju evropske strategije za digitalni prehod predvideti pobude za podporo ustanavljanju zadrug za upravljanje digitalnih platform, med drugim z namenom, da se spodbudi kolektivno lastništvo digitalnih storitev, podatkov in tehnološke infrastrukture, kar bi omogočilo večjo raznolikost gospodarstva in širjenje ekonomske demokracije.

1.10

EESO ugotavlja, da zadruge kot avtonomne organizacije, v katere se osebe včlanijo prostovoljno, da bi v okviru demokratične in participativne ureditve izpolnile svoje skupne socialne, ekonomske in kulturne potrebe, ponujajo zanimivo rešitev za probleme, povezane z upravljanjem in demokratičnim nadzorom digitalnih platform.

1.11

EESO poziva, naj bodo predlogi Evropske komisije za ureditev položaja platformnih delavcev osredotočeni na inovacije in odprti zanje ter naj inovacije omogočajo na način, ki spodbuja konkurenčnost podjetij, hkrati pa je poskrbljeno za varstvo pravic delavcev. Predvsem je treba zagotoviti, da bodo osebe, ki delajo prek digitalnih platform, ustrezno izobražene in usposobljene, da bodo lahko bolje razumele in nadzorovale uporabo algoritmov, ki urejajo najemanje delavcev.

2.   Uvod in ozadje

2.1

Digitalizacija je v procesu naglih sprememb v gospodarstvu in podjetjih prevzela temeljno strateško vlogo, saj je prodrla v vse panoge in zadeva celotni krog vrednostne verige proizvodov in storitev tako v velikih podjetjih kot tudi v malih podjetjih in mikropodjetjih. Posledice za delovno okolje v smislu novih priložnosti in novih izzivov so precejšnje tako z vidika vsebine kot same hitrosti sprememb.

2.2

Zaradi hitre digitalne preobrazbe se pojavljajo novi načini dela in nove oblike organizacije podjetij. Platformno delo med drugim zahteva nove in prožne rešitve, ki jih v nekaterih primerih sedanji pravni okviri ne morejo regulirati.

2.3

Trenutne hitre spremembe so razkrile vrzeli v pravni varnosti, zato so socialni dialog in kolektivna pogajanja pomembni kot okvir za pogajanja o novih pravilih za delo prek digitalnih platform. Številne države članice so sprejele ukrepe za pojasnitev zaposlitvenega statusa osebe, ki dela prek digitalnih platform. V tem smislu bi morali regulativni ukrepi Evropske komisije spodbujati dogovore, ki se lahko prilagodijo spremembam na trgu dela in hkrati zagotavljajo potrebne varovalke za socialno zaščito delavcev.

2.4

Čeprav se pojav digitalnih platform nanaša na široko paleto modelov, ki lahko zajema družbena omrežja, spletna mesta za e-trgovanje in spletna mesta za finančno posredništvo ali dostop do virov in podatkov ter njihovo upravljanje, se to mnenje osredotoča le na vidik dela in obravnava zlasti podjetja, ki delujejo prek aplikacij ali spletnih mest. Še posebej pa obravnava posebno obliko zadružnih digitalnih platform.

2.5

Evropska komisija v okviru posvetovanja, katerega prva faza se je začela 24. februarja, druga pa zajema obdobje od 15. junija do 15. septembra 2021, proučuje vpliv na delovne pogoje platformnih delavcev. Komisija v okviru tega posvetovanja socialne partnerje prosi za mnenje o tem, ali bi bilo treba sprejeti zakonodajne ukrepe. V posvetovanju je opredeljenih sedem področij ukrepanja: 1. zaposlitveni status, 2. delovni pogoji, 3. dostop do socialne zaščite, 4. dostop do zastopanosti in kolektivnih pogajanj, 5. čezmejna razsežnost, 6. algoritemsko upravljanje ter 7. stalno usposabljanje in poklicne priložnosti za osebe, ki delajo prek platform.

2.6

Digitalne platforme sestavljajo virtualni prostor, v katerem se odvijajo interakcija in izmenjave, ki so veliko več kot zgolj povpraševanje in ponudba, saj imajo vse bolj izpopolnjen nadzor nad delavci, ponudniki in uporabniki ter vpliv nanje ter ponujajo nove storitve za stranke in nove izbire za zaposlovanje. To jim omogoča uporaba sistemov za oblikovanje profilov, velikih količin podatkov ter sistemov umetne inteligence in algoritmov, ki jih določa upravljavec platforme.

2.7

Platforme se s pomočjo prefinjene marketinške politike, ki daje njihovim uporabnikom lažen občutek, da so vključeni v enakopraven horizontalen proces, predstavljajo in opredeljujejo kot stičišče za neposreden odnos brez posrednikov, toda dejansko niso nikoli popolnoma decentralizirane ali nevtralne. Nasprotno, so aktivne posrednice z dobro ustaljeno hierarhijo, čeprav to pogosto ni očitno.

2.8

Čeprav obstaja celoten sklop predpisov EU in nacionalnih predpisov v zvezi z različnimi oblikami zaposlitev, se platforme včasih ne prilagodijo uporabi in izvajanju teh regulativnih okvirov. Spodbujati je treba informiranje, socialni dialog in vzajemno učenje, da bi olajšali in podprli zanesljiv in trajnosten razvoj digitalnih platform ter okrepili sodelovanje in zaupanje med akterji na digitalnem trgu. Socialni dialog in kolektivna pogajanja lahko bolje regulirajo hitro spreminjajoče se razmere kot prenagljena zakonodaja, ki bi lahko ovirala inovacije.

2.9

Vsekakor je jasno, da mora dobra pravna ureditev ustvariti prostor za velike inovacije, ki jih omogočajo digitalne tehnologije, in spoštovanje pravic delavcev v teh novih oblikah organizacije dela. Poseganje v spremembe pomeni aktivno usmerjanje razvojnega modela, ki mora v tem primeru zagotavljati, da se posebna pozornost nameni okolju in socialnim vidikom.

2.10

V okviru digitalne preobrazbe, ki se odvija po vsem svetu, je treba na vseh ravneh premisliti o koristnih ukrepih, ki bi podpirali razvoj trajnostnega digitalnega prehoda, urejenega z ustreznim in jasnim evropskim regulativnim okvirom za različne akterje digitalnega trga, zlasti trga platform. Evropske institucije so to temo začele obravnavati z različnih vidikov (1) in EESO je že sprejel več mnenj v zvezi z davčnimi vprašanji (2), ureditvijo digitalnega trga (3) ter vprašanji, povezanimi z delom (4).

2.11

Kot je razvidno iz ocene učinka, ki jo je Evropska komisija (5) objavila januarja 2021, je v okviru vsesplošnih sprememb delovnih pogojev vse več oseb v položaju, ko kot samozaposleni opravljajo storitve prek digitalnih platform. Zaradi odsotnosti ustreznega regulativnega okvira obstaja tveganje, da se uporabljajo neustrezne oblike samozaposlitve, ki bi kot taka morala izpolnjevati merila, kot so samostojnost, svobodna privolitev strani v sodelovanje, samoopredelitev glede organizacije dela in neodvisnost.

2.12

Iz analize Evropske komisije je razvidno, da osebe, ki delajo prek platform, nimajo vedno ustreznih informacij ali znanja o tem, kako se algoritmi uporabljajo za sprejemanje nekaterih odločitev, ki lahko vplivajo na njihove delovne pogoje. Pomanjkanje znanja in informacij je lahko problematično, zlasti v okviru digitalnega nadzora in upravljanja podatkov, kadar algoritemska zasnova in upravljanje vplivata na delovne pogoje. Zato je socialni dialog bistvenega pomena.

2.13

Tako podjetja kot delavci morajo biti seznanjeni s pogodbami o zaposlitvi platformnih delavcev, ki morajo zagotavljati dostojno plačilo ter dostop do socialne zaščite in kolektivnih pogajanj, ter imeti pravno varnost v zvezi s tem. Prav tako morajo biti jasna tudi merila za opredelitev podjetnika in samozaposlenega. EESO je svoja stališča glede teh vprašanj jasno izrazil v mnenju SOC/645 z naslovom Pošteni delovni pogoji v platformnem gospodarstvu, za katero je zaprosilo nemško predsedstvo Sveta EU v drugem semestru 2020.

2.14

Komisija priznava, da so zadruge v okviru gospodarstva digitalnih platform ustvarile uspešne modele, ki dobro združujejo podjetništvo, socialne pravice in ustrezne delovne pogoje (6).

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Korenite in hitre spremembe, ki spremljajo digitalizacijo gospodarstva in družbenega življenja, prinašajo nove zahteve po prožnosti in hitrem prilagajanju. To ponuja več možnosti izbire glede oblik samozaposlitve, včasih pa privede tudi do nastanka novih oblik razdrobljenosti in delitve dela, ne le v smislu delitve procesa na posamezne faze, kot je značilno za klasične proizvodne verige, temveč tudi z vidika prostora in časa, tako da je pogosto zabrisana meja med delovnim časom in zasebnim življenjem oseb, vključenih v nekatere faze teh procesov.

3.2

Ti vidiki so del kompleksnega pojava, ki zadeva tudi visoko kvalificirane delavce, ki dele proizvodnega procesa opravljajo na pogodbeni podlagi kot samozaposleni ali kot osebe v svobodnem poklicu. To so na primer računalniški programerji, analitiki podatkov in razvijalci aplikacij, pa tudi vsi ponudniki komplementarnih storitev, ki so vedno bolj decentralizirane.

3.3

Kriza zaradi COVID-19 je pokazala, da pravilna uporaba in izvajanje nacionalnih predpisov in predpisov EU, ki priznavajo potrebo po zaščiti delavcev, zaposlenih na podlagi netipičnih pogodb (7), ostajata nerešen izziv v številnih državah članicah.

3.4

Pojav digitalnih platform kot instrumenta za najemanje delavcev je v številnih primerih privedel do sklepanja pogodb o opravljanju samostojne dejavnosti tudi, kadar ni šlo za resnično samostojno in neodvisno opravljanje dejavnosti. V številnih primerih se je tak pristop uporabljal zaradi potrebe po omejevanju stroškov dela, ne pa potrebe po zagotovitvi čim večje samostojnosti pri organizaciji dela. Zato se je v različnih evropskih državah povečalo tudi število sodnih sporov. Jasno pa je, da tako hitro spreminjajočega se pojava ni mogoče urejati po sodni poti in v sporih, temveč je treba poiskati izvedljive rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno upoštevanje in razumevanje sedanjih korenitih sprememb.

3.5

Oblika zadruge v tem smislu omogoča razvoj podjetij (kot so zadruge neodvisnih delavcev), ki jih ustanovijo samozaposlene osebe, ki želijo ohraniti samostojnost in ustvarjalnost, obenem pa tudi izboljšati svoj dohodek, pogoje dela in dostop do socialne zaščite. Poleg tega lahko najobičajnejša oblika zadruge, tj. delavska zadruga, lastnosti digitalnih platform poveže z organizacijskim modelom delavske zadruge, za katerega sta značilna demokratičen ustroj in varstvo, ki ga nacionalne pogodbe o delu zagotavljajo zaposlenim delavcem.

3.6

Platformna zadruga je podjetje, ki ima obliko zadruge in se upravlja demokratično z vključenostjo vseh udeleženih ter organizira proizvodnjo in izmenjavo blaga in storitev na podlagi informacijske infrastrukture ter protokolov, ki se povezujejo s številnimi fiksnimi in mobilnimi napravami.

3.7

Kot je značilno za vse zadruge, so tudi platformne zadruge v lasti oseb, ki jih upravljajo in so od njih v veliki meri odvisne, v tem primeru od delavcev, uporabnikov in drugih deležnikov. Seveda se ob tem upoštevajo ustrezni pogodbeni okviri za osebe, ki so hkrati delavci in člani, in sicer tako v primeru, ko ti delajo kot zaposleni delavci, kot v primeru, da imajo status samozaposlenih.

3.8

Zadružni model pa ne določa le oblike podjetja in razmerij med akterji, temveč močno vpliva tudi na odločanje v okviru algoritma delovanja. Ti modeli omogočajo tudi „boljšo razporeditev koristi med proizvajalci/ponudniki storitev ter vključujejo državljane/potrošnike v upravljanje, odločanje in delitev koristi“, kot je bilo nedavno zapisano v mnenju EESO NAT/794 (8).

3.9

S tega vidika lahko spodbujanje nastanka novih podjetij, ki v zadruge združujejo delavce, pripomore k razvoju novih oblik podjetij. Združevanje je za izvajalce teh dejavnosti koristno tako z vidika povečanja priložnosti za poslovanje (med njimi in z zunanjimi subjekti) kot z vidika delitve stroškov in koristi. Kadar nacionalna zakonodaja to dopušča, tovrstne zadruge svojim samozaposlenim članom pogosto omogočajo dostop do obstoječih sistemov socialne zaščite.

3.10

Podjetniški duh, podjetniške zmogljivosti in samostojno podjetništvo so pomembni vzvodi rasti, vendar je ustanovitev podjetja za posameznika, zlasti mladega, težka naloga. Zato je treba razvijati zadružne oblike, ki lahko s pomočjo novih tehnologij in zadružnega povezovanja mladih delavcev (ne glede na to, ali imajo pravni status zaposlenih ali samozaposlenih) spodbujajo podjetniško usmerjenost.

3.11

Zdi se, da predpisi v zvezi z delom in sistemi socialne varnosti, ki so se razvili na podlagi standardnih oblik zaposlitve, ne morejo izpolniti potreb delavcev v netipičnih oblikah zaposlitve, ki potrebujejo socialno zaščito in ustrezne oblike kolektivnih pogajanj. Številni izzivi, ki jih prinašata spreminjanje dela in digitalizacija, so spodbudili zadruge k iskanju odgovorov na potrebe delavcev, ki niso zadovoljni s sedanjo institucionalno ureditvijo, obenem pa delavce spodbujajo k solastništvu, s čimer si prizadevajo povečati njihovo samouresničevanje.

3.12

V zvezi z delavci, ki si želijo zagotoviti samostojnost (torej tistimi, ki niso t. i. navidezni samozaposleni), so se v zadnjem času kot odgovor na znatno povečanje novih oblik dela pojavili novi zadružni modeli. Ti novi modeli so lahko odličen instrument za spodbujanje večje širitve podjetniških zmogljivosti ter delitve stroškov in koristi. V nekaterih od novih oblik gospodarstva, kot je na primer platformno gospodarstvo, bi lahko zlasti s pomočjo novih tehnologij model zadružništva uporabili za to, da bi številni samozaposleni postali tudi lastniki teh platform, s čimer bi preprečili nekatere posledice razpršitve (9).

3.13

Osnovna ideja platformnih zadrug je jasna: nove poslovne modele, ki temeljijo na internetu in spletnih platformah, je mogoče povezati z zadružnim modelom, ki lastništvo in nadzor zagotavlja osebam, ki spletne platforme uporabljajo in prek njih delajo. Te inovativne oblike podjetij lahko povečajo število kakovostnih delovnih mest v platformnem gospodarstvu in sodelovanje v digitalnem gospodarstvu.

3.14

Digitalne platforme z obliko zadruge tako ustvarjajo poslovni model, ki uporablja razširjene digitalne tehnologije, spletna mesta in mobilne aplikacije, njegovo delovanje pa temelji na demokratičnem procesu odločanja ter na solastništvu deležnikov.

3.15

Pravno obliko zadruge, ki temelji na digitalnih platformah, je mogoče učinkovito uporabiti tudi za ustanavljanje agencij za izmenjavo in souporabo podatkov, katerih storitve bi lahko uporabljalo vse več podjetij, zlasti malih in srednjih, ki si težje zagotovijo posrednike za obdelavo in izmenjavo podatkov, kar bi združenim malim in srednjim podjetjem na primer omogočilo, da bi ohranila upravljanje teh struktur.

3.16

Ta potencial je prepoznala tudi Evropska komisija, ki je v členu 9 predloga uredbe o evropskem upravljanju podatkov (akt o upravljanju podatkov), predstavljenega 25. novembra 2020, izrecno predvidela možnost organiziranja „storitev podatkovnih zadrug“, kot navaja tudi EESO v mnenju INT/921 (10).

3.17

Pomembne informacije o vlogi demokratizacije digitalnega gospodarstva, ki jo lahko opravljajo zadruge, so navedene tudi v poročilu o digitalnem gospodarstvu za leto 2019 (11), ki ga je pripravila Organizacija združenih narodov, in nedavnem poročilu MOD (12).

3.18

Pomembno je, da se osebam, ki delajo prek platform, zagotovijo orodja za usmerjanje njihove poklicne poti ter dostop do poklicnega razvoja in razvoja znanj in spretnosti. Že Komisija je opozorila, da bi bilo treba osebe, ki delajo oziroma zagotavljajo storitve prek digitalnih platform, ne glede na njihov zaposlitveni status podpirati s stalnim usposabljanjem in preusposabljanjem ter jim omogočiti dostop do socialne zaščite in zlasti poskrbeti za zdravje in varnost pri delu.

3.19

Model digitalnih platform, tudi v zadružni obliki, se lahko uporabi za razvoj in izboljšanje dostopnosti ponudb za učenje na daljavo, kar lahko olajša posamezniku prilagojeno učenje.

3.20

Za obsežno razširjanje orodij za digitalizacijo ne le dela, temveč tudi številnih vidikov vsakdanjega življenja, mora biti v velikem obsegu na voljo usposabljanje na področju osnovnih digitalnih znanj in spretnosti. Socialni partnerji in evropske institucije bi morali spodbujati izmenjavo najboljših praks na tem področju, da bi spodbudili vzajemno učenje in povečali ozaveščenost o potencialu digitalizacije gospodarstva. Stalno usposabljanje zaposlenih je treba predvsem spodbujati v okviru socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj.

---

(1)  https://www.eurofound.europa.eu/sl/data/platform-economy/dossiers.

(2)  Mnenje EESO Obdavčitev sodelovalnega gospodarstva – zahteve glede poročanja (dodatno mnenje), (UL C 364, 28.10.2020, str. 62).

(3)  Mnenje EESO Akt o digitalnih trgih, (ULC 286, 16.7.2021, str. 64).

(4)  Mnenje EESO Direktiva o delovnih pogojih, (UL C 283, 10.8.2018, str. 39).

(5)  Začetna ocena učinka – Kolektivne pogodbe za samozaposlene – področje uporabe pravil EU o konkurenci, 6. januar 2021. Glej https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12483-Kolektivne-pogodbe-za-samozaposlene-podrocje-uporabe-pravil-EU-o-konkurenci_sl.

(6)  Tipičen primer so zadruge, včlanjene v zvezo CoopCycle. Gre za zadruge, ki združujejo dostavljavce hrane na kolesih, pri čemer so ti hkrati delavci in člani svojih zadrug. Te zadruge si z drugimi zadrugami v drugih mestih delijo programsko opremo, ki jim omogoča transakcije in vzpostavljanje ustreznih stikov med zaposlenimi, dobavitelji in uporabniki: https://coopcycle.org/en/.

(7)  Netipična oblika dela je koncept, ki je zlasti v zadnjih desetletjih deležen vse večje politične pozornosti. Kot primer glej študijo z naslovom All For One (Vsi za enega): https://cecop.coop/works/cecop-report-all-for-one-reponse-of-worker-owned-cooperatives-to-non-standard-employment.

(8)  Mnenje EESO Digitalizacija in trajnostnost – sedanje stanje in potreba po ukrepanju z vidika civilne družbe (UL C 429, 11.12.2020, str. 187).

(9)  https://cecop.coop/works/cecop-report-all-for-one-reponse-of-worker-owned-cooperatives-to-non-standard-employment.

(10)  Mnenje EESO Akt o upravljanju podatkov, (UL C 286, 16.7.2021, str. 38).

(11)  https://unctad.org/system/files/official-document/der2019_en.pdf

(12)  https://www.ilo.org/global/research/global-reports/weso/2021/lang--en/index.htm