(4)

Direktiva (EU) 2016/1164 določa okvir za odpravljanje ureditev hibridnega neskladja.

(4)

Direktiva (EU) 2016/1164 določa prvi okvir za odpravljanje ureditev hibridnega neskladja , ki hibridnih neskladij ne odpravlja celovito in sistematično, njegov obseg pa je omejen na Unijo .

(4a)

Temelj za pobudo za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) je tudi izjava voditeljev G20 z njihovega srečanja v Sankt Petersburgu 5. in 6. septembra 2013, kjer so izrazili željo, da bi bil dobiček obdavčen tam, kjer se gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo dobiček, izvajajo in kjer je ustvarjena vrednost. V praksi bi bila zato potrebna uvedba enotnega obdavčevanja s formulo za porazdelitev prihodkov od davka državam. Ta cilj ni bil dosežen.

(5)

Treba je oblikovati pravila, ki celovito nevtralizirajo hibridna neskladja. Ker Direktiva (EU) 2016/1164 zajema le ureditve hibridnega neskladja, ki izhajajo iz vzajemnega delovanja sistemov davka od dohodkov pravnih oseb držav članic, je Svet ECOFIN 20. junija 2016 Komisijo pozval, naj do oktobra 2016 pripravi predlog o hibridnih neskladjih, pri katerih so udeležene tretje države, in v njem določi pravila, ki so skladna z in enako učinkovita kot pravila, priporočena v poročilu OECD o ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička 2, da bi dogovor lahko dosegli do konca leta 2016.

(5)

Zelo je pomembno oblikovati pravila, ki celovito nevtralizirajo hibridna neskladja in neskladja podružnic . Ker Direktiva (EU) 2016/1164 zajema le ureditve hibridnega neskladja, ki izhajajo iz vzajemnega delovanja sistemov davka od dohodkov pravnih oseb držav članic, je Svet ECOFIN 20. junija 2016 Komisijo pozval, naj do oktobra 2016 pripravi predlog o hibridnih neskladjih, pri katerih so udeležene tretje države, in v njem določi pravila, ki so skladna z in enako učinkovita kot pravila, priporočena v poročilu OECD o ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička 2, da bi dogovor lahko dosegli do konca leta 2016.

(5a)

Učinke hibridnega neskladja bi morali obravnavati tudi s stališča držav v razvoju, Unija in njene države članice pa bi si morale prizadevati, da bi državam v razvoju zagotavljale pomoč pri spopadanju s temi učinki.

(6)

Ker je[, kar je med drugim navedeno v uvodni izjavi (13) Direktive (EU) 2016/1164,] ključno nadaljevati delo na področju drugih hibridnih neskladij, na primer tistih, ki zadevajo stalne poslovne enote, je bistveno, da se neskladja pri hibridnih stalnih poslovnih enotah obravnavajo tudi v  tej direktivi .

(6)

Ker je[, kar je med drugim navedeno v uvodni izjavi (13) Direktive (EU) 2016/1164,] ključno nadaljevati delo na področju drugih hibridnih neskladij, na primer tistih, ki zadevajo stalne poslovne enote, vključno z neupoštevanimi stalnimi poslovnimi enotami, je bistveno, da se neskladja pri hibridnih stalnih poslovnih enotah obravnavajo tudi v  Direktivi (EU) 2016/1164. Pri obravnavanju takšnih neskladij bi bilo treba upoštevati priporočena pravila iz osnutka za javno obravnavo o neskladnih strukturah pri podružnicah iz ukrepa 2 akcijskega načrta BEPS, ki ga je 22. avgusta 2016 objavila OECD .

(7)

Da se zagotovi celovit okvir, skladen s poročilom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička o ureditvah hibridnega neskladja , je bistveno, da Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje tudi pravila o hibridnih prenosih, uvoženih neskladjih in neskladjih pri družbah, ki so dvojni rezidenti , da se davčnim zavezancem prepreči izkoriščanje preostalih vrzeli.

(7)

Da se zagotovi okvir, ki bo skladen s poročilom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v zvezi z ureditvami hibridnih neskladij in enako učinkovit , je bistveno, da Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje tudi pravila o hibridnih prenosih in uvoženih neskladjih ter obravnava vse možne dvojne odbitke , da davčni zavezanci ne bi mogli izkoriščati preostalih vrzeli. Ta pravila bi morala biti karseda standardizirana in usklajena med državami članicami. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi kazni za davčne zavezance, ki izkoriščajo hibridna neskladja.

(7a)

Treba je določiti pravila, s katerimi bi v posameznih jurisdikcijah onemogočili prakso časovnih razlik v davčnih napovedih, ki povzročajo neskladja pri davčnih izidih. Države članice bi morale zagotoviti, da davčni zavezanci napovedo plačilo v razumnem roku v vseh zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi morali nacionalni organi pregledati vse vzroke, ki vodijo v hibridna neskladja, zapolniti morebitne vrzeli in preprečiti agresivno davčno načrtovanje, namesto da bi si zgolj prizadevali za pridobitev prihodkov od davkov.

(8)

Ker Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje pravila o hibridnih neskladjih med državami članicami, je primerno, da se v navedeno direktivo vključijo pravila o hibridnih neskladjih s tretjimi državami. To pomeni, da bi se morala navedena pravila uporabljati za vse davčne zavezance, ki so zavezani k plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici, vključno s stalnimi poslovnimi enotami subjektov, ki so rezidenti v tretjih državah. Zajeti je treba vse ureditve hibridnega neskladja , kadar je vsaj ena od udeleženih strani pravna oseba, ki je davčni zavezanec v državi članici.

(8)

Ker Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje pravila o hibridnih neskladjih med državami članicami, je primerno, da se v navedeno direktivo vključijo pravila o hibridnih neskladjih s tretjimi državami. To pomeni, da bi se morala navedena pravila uporabljati za vse davčne zavezance, ki so zavezani k plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici, vključno s stalnimi poslovnimi enotami subjektov, ki so rezidenti v tretjih državah. Zajeti je treba vse ureditve hibridnih neskladij ali povezane ureditve , kadar je vsaj ena od udeleženih strani pravna oseba, ki je davčni zavezanec v državi članici.

(9)

Pravila o hibridnih neskladjih bi morala obravnavati primere neskladij, ki so posledica nasprotujočih si davčnih pravil dveh ( ali več) jurisdikcij . Vendar ta pravila ne bi smela vplivati na splošne značilnosti davčnega sistema jurisdikcije.

(9)

Bistveno je, da se pravila o hibridnih neskladjih uporabljajo avtomatično, kadar plačilo pride prek meje in je bilo obdavčeno na strani plačila, ne da bi bilo treba dokazovati motiv za izogibanje davkom, in bi morala obravnavati primere neskladij, ki so posledica dvojnih odbitkov, razlik v pravnih opredelitvah finančnih instrumentov, plačil in subjektov ali razlik v razporeditvi plačil . Ker bi lahko hibridna neskladja vodila do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.

(9a)

Neskladja pri stalnih poslovnih enotah nastanejo, kadar se zaradi razlik v pravilih v jurisdikciji stalne poslovne enote in rezidenčni jurisdikciji v zvezi z razporeditvijo dohodkov in odhodkov med različnimi deli istega subjekta pojavi neskladje pri davčnih izidih, tudi v primerih, ko do neskladja pride zato, ker se stalna poslovna enota ne upošteva zaradi uporabe zakonodaje jurisdikcije podružnice. Ta neskladja lahko vodijo do neobdavčitve brez vključitve, dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, zato bi jih bilo treba odpraviti. V primeru neupoštevanih poslovnih enot bi morala država članica, v kateri je davčni zavezanec rezident, od davčnega zavezanca zahtevati, naj v svoj obdavčljivi dohodek vključi dohodek, ki se sicer pripiše stalni poslovni enoti.

(10)

Da se zagotovi sorazmernost, je treba obravnavati le primere, pri katerih obstaja precejšnje tveganje izogibanja obdavčenju z uporabo hibridnih neskladij. Zato je primerno, da se zajamejo ureditve hibridnega neskladja med davčnimi zavezanci in njihovimi povezanimi podjetji ter hibridna neskladja, ki izhajajo iz strukturirane ureditve, ki vključuje davčnega zavezanca.

(11)

Da se zagotovi dovolj celovita opredelitev pojma „povezano podjetje“ za namene pravil o hibridnih neskladjih, bi morala ta opredelitev vključevati tudi subjekt, ki je del iste konsolidirane skupine za računovodske namene, podjetje, v katerem ima davčni zavezanec znaten vpliv na upravljanje, in, obratno, podjetje, ki ima znaten vpliv na upravljanje davčnega zavezanca.

(12)

Neskladja, ki so posebej povezana s hibridnostjo subjektov, bi bilo treba obravnavati le, kadar eno od povezanih podjetij – najmanj – dejansko obvladuje druga povezana podjetja. Zato bi bilo treba v teh primerih zahtevati udeležbo povezanega podjetja v davčnem zavezancu ali drugem povezanem podjetju oziroma udeležbo davčnega zavezanca ali drugega povezanega podjetja v povezanem podjetju v smislu glasovalnih pravic, lastništva kapitala ali upravičenosti do prejetja 50 odstotkov ali več dobička.

(15)

Ker lahko neskladja pri hibridnih subjektih, ki vključujejo tretje države, vodijo do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica – odvisno od posameznega primera – bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.

(15)

Ker neskladja pri hibridnih subjektih, ki vključujejo tretje države, v več primerih vodijo do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica – odvisno od posameznega primera – bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.

(17)

Zaradi hibridnih prenosov lahko pride do razlik v davčni obravnavi, če se zaradi prenosa finančnega instrumenta v okviru strukturirane ureditve osnovni donos tega instrumenta obravnava, kot da ga hkrati prejme več kot ena stran, vključena v ureditvi. Osnovni donos je dohodek, povezan s prenesenim instrumentom, in dohodek, ki iz njega izhaja. Ta razlika v davčni obravnavi lahko vodi do odbitka brez vključitve ali davčne olajšave v dveh različnih jurisdikcijah za isti davčni odtegljaj. Takšna neskladja bi bilo zato treba odpraviti. V primeru odbitka brez vključitve bi morala veljati ista pravila kot za nevtralizacijo neskladja pri hibridnih instrumentih ali hibridnem subjektu, ki vodi do odbitka brez vključitve. V primeru dvojne davčne olajšave bi morala zadevna država članica omejiti ugodnost davčne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom glede na osnovni donos.

(17)

Zaradi hibridnih prenosov lahko pride do razlik v davčni obravnavi, če se zaradi prenosa finančnega instrumenta osnovni donos tega instrumenta obravnava, kot da ga hkrati prejme več kot ena stran, vključena v ureditvi. Osnovni donos je dohodek, povezan s prenesenim instrumentom, in dohodek, ki iz njega izhaja. Ta razlika v davčni obravnavi lahko vodi do odbitka brez vključitve ali davčne olajšave v dveh različnih jurisdikcijah za isti davčni odtegljaj. Takšna neskladja bi bilo zato treba odpraviti. V primeru odbitka brez vključitve bi morala veljati ista pravila kot za nevtralizacijo neskladja pri hibridnih instrumentih ali hibridnem subjektu, ki vodi do odbitka brez vključitve. V primeru dvojne davčne olajšave bi morala zadevna država članica omejiti ugodnost davčne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom glede na osnovni donos.

(19)

Uvožena neskladja preusmerjajo učinek hibridnega neskladja med stranmi v tretjih državah v jurisdikcijo države članice z uporabo nehibridnega instrumenta, s čimer spodkopavajo učinkovitost pravil, ki nevtralizirajo hibridna neskladja. Odbitno plačilo v državi članici se lahko uporabi za financiranje odhodkov v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje hibridno neskladje med tretjimi državami. Da bi se takšna uvožena neskladja preprečila, je treba vključiti pravila, ki prepovedujejo odbitek plačila, če se ustrezni dohodek iz tega plačila neposredno ali posredno pobota z odbitkom, ki izhaja iz hibridne neskladne ureditve, ki vodi do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve med tretjimi državami.

(19)

Uvožena neskladja preusmerjajo učinek hibridnega neskladja med stranmi v tretjih državah v jurisdikcijo države članice z uporabo nehibridnega instrumenta, s čimer spodkopavajo učinkovitost pravil, ki nevtralizirajo hibridna neskladja. Odbitno plačilo v državi članici se lahko uporabi za financiranje odhodkov v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje hibridno neskladje med tretjimi državami. Da bi se takšna uvožena neskladja preprečila, je treba vključiti pravila, ki prepovedujejo odbitek plačila, če se ustrezni dohodek iz tega plačila neposredno ali posredno pobota z odbitkom, ki izhaja iz hibridne neskladne ali s tem povezane ureditve, ki vodi do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve med tretjimi državami.

(21)

Cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti ureditvam hibridnega neskladja . Tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker so nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb različni in bi nepovezani ukrepi držav članic le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljnjo neučinkovitost in izkrivljanje zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Ta cilj je zato zaradi čezmejne narave ureditev hibridnega neskladja in potrebe po sprejetju rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, lažje doseči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo zahtevane ravni zaščite za notranji trg zgolj doseči nujno stopnjo usklajenosti v Uniji, ki je potrebna za dosego njenih ciljev.

(21)

Cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti hibridnim neskladjem . Tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker so nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb različni in bi nepovezani ukrepi držav članic le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljnjo neučinkovitost in izkrivljanje zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Ta cilj je zato zaradi čezmejne narave hibridnih neskladij in potrebe po sprejetju rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, lažje doseči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti , kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji , vključno s prehodom s pristopa ločenega subjekta na enoten pristop glede obdavčevanja večnacionalnih podjetij . V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo zahtevane ravni zaščite za notranji trg zgolj doseči nujno stopnjo usklajenosti v Uniji, ki je potrebna za dosego njenih ciljev.

(21a)

Da bi zagotovili jasno in učinkovito izvajanje, je treba poudariti skladnost s priporočili iz publikacije OECD z naslovom Nevtralizacija učinkov ureditev hibridnega neskladja, ukrep 2 – končno poročilo za leto 2015.

(23)

Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive štiri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno –

(23)

Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive vsaka tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno.

(23a)

Od držav članic bi bilo treba zato zahtevati, da izmenjajo vse ustrezne zaupne informacije in primere najboljše prakse, da bi se zoperstavili hibridnim neskladjem in zagotovili enotno izvajanje Direktive (EU) 2016/1164.

(a)

v točki (4) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene člena 9 povezano podjetje pomeni tudi subjekt, ki je del iste konsolidirane skupine za namene finančnega računovodenja kot davčni zavezanec, podjetje, v katerem ima davčni zavezanec znaten vpliv na upravljanje, ali podjetje, ki ima znaten vpliv na upravljanje davčnega zavezanca. Kadar je v zadevno neskladje vključen hibridni subjekt, je opredelitev povezanega podjetja prilagojena tako, da se zahteva po 25-odstotni udeležbi nadomesti z zahtevo po 50-odstotni udeležbi“;

(aa)

v točki 4 se črta tretji pododstavek;

'(9)

„hibridno neskladje“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem in povezanim podjetjem ali strukturirano ureditev med stranmi v različnih davčnih jurisdikcijah , če je kateri koli od naslednjih rezultatov posledica razlik v pravni opredelitvi finančnega instrumenta ali subjekta ali obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote:

„(9)

„hibridno neskladje“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem in drugim subjektom , če je kateri koli od naslednjih rezultatov posledica razlik v pravni opredelitvi finančnega instrumenta ali plačila, izvedenega v njegovem okviru, ali razlik v priznavanju plačil hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti ali plačil, odhodkov ali izgub, ki jih ima hibridni subjekt ali stalna poslovna enota, ali razlik v priznavanju domnevnega plačila med dvema deloma istega davčnega zavezanca ali v priznavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote:

(b)

v jurisdikciji, v kateri je vir plačila , se plačilo odbije od davčne osnove brez ustrezne vključitve istega plačila za davčne namene v drugi jurisdikciji („odbitek brez vključitve“);

(b)

v  kateri koli jurisdikciji, v kateri se plačilo šteje za izvedeno („jurisdikcija plačnika“) , se plačilo odbije od davčne osnove brez ustrezne vključitve istega plačila za davčne namene v  kateri koli drugi jurisdikciji ,v kateri se plačilo šteje za prejeto ( „jurisdikcija prejemnika plačila“) („ odbitek brez vključitve“);

(c)

v primeru razlik v  obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: dohodki niso obdavčeni v jurisdikciji, v kateri je vir dohodkov, in niso ustrezno vključeni za davčne namene v drugi jurisdikciji („neobdavčitev brez vključenosti“).

(c)

v primeru razlik v  priznavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: dohodki niso obdavčeni v jurisdikciji, v kateri je vir dohodkov, in niso ustrezno vključeni za davčne namene v drugi jurisdikciji („neobdavčitev brez vključenosti“).

(ca)

plačilo hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti, zaradi katerega pride do odbitka brez vključitve, kadar je neskladje posledica razlik v priznavanju plačil, izplačanih stalni poslovni enoti ali hibridnemu subjektu;

(cb)

plačilo, zaradi katerega pride do odbitka brez vključitve, ki je posledica plačila neupoštevani stalni poslovni enoti;

(ba)

doda se naslednja točka:

(bb)

doda se naslednja točka:

(11)

(ca)

doda se naslednja točka:

(i)

če je vir plačila v državi članici, slednja zavrne odbitek, ali

(ii)

če je vir plačila v tretji državi, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi tako plačilo v davčno osnovo, razen če je tretja država že zavrnila odbitek ali je zahtevala vključitev navedenega plačila.

(3a)